Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec * Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja * Naj v vojaških enotah na Slovenskem tudi po vojni ostane slovenski poveljniški jezik * Raziskovalka ljudske glasbe
Fidelis Terpinc velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je leta 1799 v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico za kôce in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Leta 1825 je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno. Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se nato lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je odprl še tovarno sukna in kôcev. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor, potem pa dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, leta 1865 pa je postal častni meščan Ljubljane.
Jaka Avšič je šel leta 1918 s srbskimi prostovoljci na solunsko fronto in nato še na balkansko. Konec I. svetovne vojne je dočakal s činom poročnika. Pozneje je v Zagrebu študiral pravo, a se je zaradi težavnih gmotnih razmer odločil vrniti v vojsko. S činom polkovnika je dočakal začetek II. svetovne vojne in prišel v nemško ujetništvo. Od tam je pobegnil in se vrnil v Ljubljano ter se pridružil Osvobodilni fronti. S tem se je odrekel Mihajlovićevemu imenovanju za poveljnika jugoslovanske vojske v Sloveniji. Spomladi 1942 je odšel v partizane in postal član in pozneje namestnik poveljnika glavnega štaba slovenske partizanske vojske. 1. maja 1943 je s Titovim imenovanjem postal njen prvi general. Jeseni istega leta je vodil slovensko delegacijo na II. zasedanje Avnoja. Željo, da bi Slovenija tudi po vojni imela svojo vojsko, v kateri bi se poveljevalo in učilo v slovenščini, je general Jaka Avšič sporočil Titu. Ta je pritrdil, a je že med vojno na to pozabil. Avšič ga je vse do srede sedemdesetih let na to neuspešno opominjal. Po vojni je bil med drugim šef jugoslovanske vojaške misije v Berlinu in nato v letih 1952 in 1953 predsednik skupščine mesta Ljubljana. V tem času je bil pobudnik zgraditve hipodroma v Stožicah, predsednik ljubljanskega konjeniškega kluba in soustanovitelj ter častni član Konjeniške zveze Slovenije. Rodil se je leta 1896 v Ljubljani.
V Trstu se je 24. aprila 1906 rodil etnolog, romanist in lutkar Niko Kuret. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz romanistike, primerjalne književnosti in etnologije. Najprej je bil srednješolski učitelj, potem pa je delal na narodopisnem inštitutu pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare ljudske igre, raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sistematično in analitično prikazal ljudsko gledališče in ziljsko štehvanje. Posebej moramo omeniti njegovo Praznično leto Slovencev, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Bil je med začetniki slovenskega lutkarstva, v Kranju je ustanovil prvi oder ročnih lutk, pozneje pa je s svojo lutkarsko Pavlihovo druščino uveljavil stalnega junaka, burkeža Pavliho. *Posnetek Niko Kuret, tudi eden najpomembnejših predvojnih urednikov Radia Ljubljana, je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Etnomuzikologinja Zmaga Kumer je leta 1948 diplomirala iz slavistike, nekaj let pozneje še iz glasbenega narodopisja, leta 1955 pa je doktorirala z disertacijo »Slovenske priredbe srednjeveške božične pesmi«. Zaposlena je bila na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na akademiji za glasbo in na filozofski fakulteti je predavala etnomuzikologijo ter bila gostujoča profesorica v Innsbrucku, Münchnu in Sarajevu. Še posebno je raziskovala ljudsko glasbo. Izdelala je klasifikacijo slovenskih balad, raziskovala oblikovne zakonitosti in slog izražanja v ljudski pesmi ter obdelala slovenska ljudska glasbila in godčevstvo. Slovensko ljudsko pesem je popularizirala doma in v tujini, za radijske postaje v Ljubljani, Sarajevu in Trstu pa je pripravila več kot 300 oddaj o slovenski ljudski pesmi. Objavila je 37 knjig ter več kot 400 razprav, študij in člankov za domače in tuje znanstvene ter strokovne revije. Za življenjsko delo je prejela Zoisovo nagrado, stroka se ji je oddolžila z Murkovim priznanjem, dobila pa je tudi Herderjevo in Steletovo nagrado ter postala častna članica Znanstveno-raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Zmaga Kumer se je rodila leta 1924 v Ribnici na Dolenjskem.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec * Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja * Naj v vojaških enotah na Slovenskem tudi po vojni ostane slovenski poveljniški jezik * Raziskovalka ljudske glasbe
Fidelis Terpinc velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je leta 1799 v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico za kôce in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Leta 1825 je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno. Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se nato lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je odprl še tovarno sukna in kôcev. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor, potem pa dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, leta 1865 pa je postal častni meščan Ljubljane.
Jaka Avšič je šel leta 1918 s srbskimi prostovoljci na solunsko fronto in nato še na balkansko. Konec I. svetovne vojne je dočakal s činom poročnika. Pozneje je v Zagrebu študiral pravo, a se je zaradi težavnih gmotnih razmer odločil vrniti v vojsko. S činom polkovnika je dočakal začetek II. svetovne vojne in prišel v nemško ujetništvo. Od tam je pobegnil in se vrnil v Ljubljano ter se pridružil Osvobodilni fronti. S tem se je odrekel Mihajlovićevemu imenovanju za poveljnika jugoslovanske vojske v Sloveniji. Spomladi 1942 je odšel v partizane in postal član in pozneje namestnik poveljnika glavnega štaba slovenske partizanske vojske. 1. maja 1943 je s Titovim imenovanjem postal njen prvi general. Jeseni istega leta je vodil slovensko delegacijo na II. zasedanje Avnoja. Željo, da bi Slovenija tudi po vojni imela svojo vojsko, v kateri bi se poveljevalo in učilo v slovenščini, je general Jaka Avšič sporočil Titu. Ta je pritrdil, a je že med vojno na to pozabil. Avšič ga je vse do srede sedemdesetih let na to neuspešno opominjal. Po vojni je bil med drugim šef jugoslovanske vojaške misije v Berlinu in nato v letih 1952 in 1953 predsednik skupščine mesta Ljubljana. V tem času je bil pobudnik zgraditve hipodroma v Stožicah, predsednik ljubljanskega konjeniškega kluba in soustanovitelj ter častni član Konjeniške zveze Slovenije. Rodil se je leta 1896 v Ljubljani.
V Trstu se je 24. aprila 1906 rodil etnolog, romanist in lutkar Niko Kuret. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz romanistike, primerjalne književnosti in etnologije. Najprej je bil srednješolski učitelj, potem pa je delal na narodopisnem inštitutu pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare ljudske igre, raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sistematično in analitično prikazal ljudsko gledališče in ziljsko štehvanje. Posebej moramo omeniti njegovo Praznično leto Slovencev, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Bil je med začetniki slovenskega lutkarstva, v Kranju je ustanovil prvi oder ročnih lutk, pozneje pa je s svojo lutkarsko Pavlihovo druščino uveljavil stalnega junaka, burkeža Pavliho. *Posnetek Niko Kuret, tudi eden najpomembnejših predvojnih urednikov Radia Ljubljana, je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Etnomuzikologinja Zmaga Kumer je leta 1948 diplomirala iz slavistike, nekaj let pozneje še iz glasbenega narodopisja, leta 1955 pa je doktorirala z disertacijo »Slovenske priredbe srednjeveške božične pesmi«. Zaposlena je bila na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na akademiji za glasbo in na filozofski fakulteti je predavala etnomuzikologijo ter bila gostujoča profesorica v Innsbrucku, Münchnu in Sarajevu. Še posebno je raziskovala ljudsko glasbo. Izdelala je klasifikacijo slovenskih balad, raziskovala oblikovne zakonitosti in slog izražanja v ljudski pesmi ter obdelala slovenska ljudska glasbila in godčevstvo. Slovensko ljudsko pesem je popularizirala doma in v tujini, za radijske postaje v Ljubljani, Sarajevu in Trstu pa je pripravila več kot 300 oddaj o slovenski ljudski pesmi. Objavila je 37 knjig ter več kot 400 razprav, študij in člankov za domače in tuje znanstvene ter strokovne revije. Za življenjsko delo je prejela Zoisovo nagrado, stroka se ji je oddolžila z Murkovim priznanjem, dobila pa je tudi Herderjevo in Steletovo nagrado ter postala častna članica Znanstveno-raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Zmaga Kumer se je rodila leta 1924 v Ribnici na Dolenjskem.
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov