Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ivan Vidmar - pionir vojaškega letalstva iz Trsta * Vzgojitelj cesarja Maksimilijana I. * Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest * Proti izginjanju slovenščine iz pravosodnih postopkov

O škofu Tomažu Prelokarju je zapisano, da je slovensko naučil govoriti nemškega cesarja Maksimilijana I. Kot njegov učitelj naj bi prestolonaslednika vzgajal v duhu italijanskega humanizma. Tomaž Prelokar ali tudi Thomas de Cilia se je rodil okoli leta 1430 v Celju ali bližnji okolici. Da je prihajal z vznožja družbe, morebiti kaže precej nižji prispevek, ki ga je moral plačati ob vpisu na dunajsko artistično fakulteto. Študiral je resno in redno, postal profesor in na sloviti univerzi v Padovi doktoriral iz prava. Na dvoru Friderika III. je postal visoki uradnik in cesarjev zaupnik, opravljal najzahtevnejše notranje in zunanjepolitične ter diplomatske naloge. Ker se je uspešno povzpel tudi na mesto prošta v Konstanci ob Bodenskem jezeru, drugi najstarejši škofiji na Nemškem, in postal še prošt v župniji sv. Štefana na Dunaju, ni manjkalo pritožb zaradi njegove dvojne proštije. Zlobne jezike je utišal papež, ki je Tomaža določil za konstanškega škofa. S škofovskim ključem je dosegel vrhunec svoje poklicne poti, ki jo je 25. aprila 1496 ustavila smrt.

Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem v letih od 1868 do 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik pritrdilen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, prihajali so pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju pripravili sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so pripravili na današnji dan naslednje leto pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki pripadajo narodnosti.

Pilot Ivan Vidmar je po šolanju za pilota v Pordenonu in Milanu leta 1911 prvi preletel morje med Gradežem in Trstom; leto pozneje je letal v Zadru, Splitu in na Cetinju, se dvignil do vrha Lovčena ter prvi uspešno letel nad Ljubljano. Po več kot sto nastopih na letalskih mitingih po Evropi je leta 1914 kot avstrijski vojni pilot odletel iz Sečovelj v Trst in dezertiral na italijansko stran. Ivan Vidmar se je rodil pred 130 leti (1892) v Trstu.

“MIR”, politični časnik koroških Slovencev, je bil štiri desetletja vesten kronist narodnostnih stisk in emancipacijskih prizadevanj koroških Slovencev. Tako je v uvodniku, objavljenem na današnji dan leta 1914, natisnil poziv Katoliškega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem z naslovom “Poslanci na dan”, v katerem je ostro kritiziral izginjanje slovenščine iz pravosodnih postopkov. Slovenski poslanci na Dunaju so pod vplivom uvodnika res vložili nujni predlog in interpelacijo o jezikovnih razmerah na koroških sodiščih, a brez omembe vrednega uspeha.