Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Vidmar - pionir vojaškega letalstva iz Trsta * Vzgojitelj cesarja Maksimilijana I. * Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest * Proti izginjanju slovenščine iz pravosodnih postopkov
O škofu Tomažu Prelokarju je zapisano, da je slovensko naučil govoriti nemškega cesarja Maksimilijana I. Kot njegov učitelj naj bi prestolonaslednika vzgajal v duhu italijanskega humanizma. Tomaž Prelokar ali tudi Thomas de Cilia se je rodil okoli leta 1430 v Celju ali bližnji okolici. Da je prihajal z vznožja družbe, morebiti kaže precej nižji prispevek, ki ga je moral plačati ob vpisu na dunajsko artistično fakulteto. Študiral je resno in redno, postal profesor in na sloviti univerzi v Padovi doktoriral iz prava. Na dvoru Friderika III. je postal visoki uradnik in cesarjev zaupnik, opravljal najzahtevnejše notranje in zunanjepolitične ter diplomatske naloge. Ker se je uspešno povzpel tudi na mesto prošta v Konstanci ob Bodenskem jezeru, drugi najstarejši škofiji na Nemškem, in postal še prošt v župniji sv. Štefana na Dunaju, ni manjkalo pritožb zaradi njegove dvojne proštije. Zlobne jezike je utišal papež, ki je Tomaža določil za konstanškega škofa. S škofovskim ključem je dosegel vrhunec svoje poklicne poti, ki jo je 25. aprila 1496 ustavila smrt.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem v letih od 1868 do 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik pritrdilen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, prihajali so pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju pripravili sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so pripravili na današnji dan naslednje leto pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki pripadajo narodnosti.
Pilot Ivan Vidmar je po šolanju za pilota v Pordenonu in Milanu leta 1911 prvi preletel morje med Gradežem in Trstom; leto pozneje je letal v Zadru, Splitu in na Cetinju, se dvignil do vrha Lovčena ter prvi uspešno letel nad Ljubljano. Po več kot sto nastopih na letalskih mitingih po Evropi je leta 1914 kot avstrijski vojni pilot odletel iz Sečovelj v Trst in dezertiral na italijansko stran. Ivan Vidmar se je rodil pred 130 leti (1892) v Trstu.
“MIR”, politični časnik koroških Slovencev, je bil štiri desetletja vesten kronist narodnostnih stisk in emancipacijskih prizadevanj koroških Slovencev. Tako je v uvodniku, objavljenem na današnji dan leta 1914, natisnil poziv Katoliškega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem z naslovom “Poslanci na dan”, v katerem je ostro kritiziral izginjanje slovenščine iz pravosodnih postopkov. Slovenski poslanci na Dunaju so pod vplivom uvodnika res vložili nujni predlog in interpelacijo o jezikovnih razmerah na koroških sodiščih, a brez omembe vrednega uspeha.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Vidmar - pionir vojaškega letalstva iz Trsta * Vzgojitelj cesarja Maksimilijana I. * Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest * Proti izginjanju slovenščine iz pravosodnih postopkov
O škofu Tomažu Prelokarju je zapisano, da je slovensko naučil govoriti nemškega cesarja Maksimilijana I. Kot njegov učitelj naj bi prestolonaslednika vzgajal v duhu italijanskega humanizma. Tomaž Prelokar ali tudi Thomas de Cilia se je rodil okoli leta 1430 v Celju ali bližnji okolici. Da je prihajal z vznožja družbe, morebiti kaže precej nižji prispevek, ki ga je moral plačati ob vpisu na dunajsko artistično fakulteto. Študiral je resno in redno, postal profesor in na sloviti univerzi v Padovi doktoriral iz prava. Na dvoru Friderika III. je postal visoki uradnik in cesarjev zaupnik, opravljal najzahtevnejše notranje in zunanjepolitične ter diplomatske naloge. Ker se je uspešno povzpel tudi na mesto prošta v Konstanci ob Bodenskem jezeru, drugi najstarejši škofiji na Nemškem, in postal še prošt v župniji sv. Štefana na Dunaju, ni manjkalo pritožb zaradi njegove dvojne proštije. Zlobne jezike je utišal papež, ki je Tomaža določil za konstanškega škofa. S škofovskim ključem je dosegel vrhunec svoje poklicne poti, ki jo je 25. aprila 1496 ustavila smrt.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem v letih od 1868 do 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik pritrdilen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, prihajali so pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju pripravili sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so pripravili na današnji dan naslednje leto pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki pripadajo narodnosti.
Pilot Ivan Vidmar je po šolanju za pilota v Pordenonu in Milanu leta 1911 prvi preletel morje med Gradežem in Trstom; leto pozneje je letal v Zadru, Splitu in na Cetinju, se dvignil do vrha Lovčena ter prvi uspešno letel nad Ljubljano. Po več kot sto nastopih na letalskih mitingih po Evropi je leta 1914 kot avstrijski vojni pilot odletel iz Sečovelj v Trst in dezertiral na italijansko stran. Ivan Vidmar se je rodil pred 130 leti (1892) v Trstu.
“MIR”, politični časnik koroških Slovencev, je bil štiri desetletja vesten kronist narodnostnih stisk in emancipacijskih prizadevanj koroških Slovencev. Tako je v uvodniku, objavljenem na današnji dan leta 1914, natisnil poziv Katoliškega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem z naslovom “Poslanci na dan”, v katerem je ostro kritiziral izginjanje slovenščine iz pravosodnih postopkov. Slovenski poslanci na Dunaju so pod vplivom uvodnika res vložili nujni predlog in interpelacijo o jezikovnih razmerah na koroških sodiščih, a brez omembe vrednega uspeha.
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov