Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Vidmar - pionir vojaškega letalstva iz Trsta * Vzgojitelj cesarja Maksimilijana I. * Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest * Proti izginjanju slovenščine iz pravosodnih postopkov
O škofu Tomažu Prelokarju je zapisano, da je slovensko naučil govoriti nemškega cesarja Maksimilijana I. Kot njegov učitelj naj bi prestolonaslednika vzgajal v duhu italijanskega humanizma. Tomaž Prelokar ali tudi Thomas de Cilia se je rodil okoli leta 1430 v Celju ali bližnji okolici. Da je prihajal z vznožja družbe, morebiti kaže precej nižji prispevek, ki ga je moral plačati ob vpisu na dunajsko artistično fakulteto. Študiral je resno in redno, postal profesor in na sloviti univerzi v Padovi doktoriral iz prava. Na dvoru Friderika III. je postal visoki uradnik in cesarjev zaupnik, opravljal najzahtevnejše notranje in zunanjepolitične ter diplomatske naloge. Ker se je uspešno povzpel tudi na mesto prošta v Konstanci ob Bodenskem jezeru, drugi najstarejši škofiji na Nemškem, in postal še prošt v župniji sv. Štefana na Dunaju, ni manjkalo pritožb zaradi njegove dvojne proštije. Zlobne jezike je utišal papež, ki je Tomaža določil za konstanškega škofa. S škofovskim ključem je dosegel vrhunec svoje poklicne poti, ki jo je 25. aprila 1496 ustavila smrt.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem v letih od 1868 do 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik pritrdilen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, prihajali so pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju pripravili sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so pripravili na današnji dan naslednje leto pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki pripadajo narodnosti.
Pilot Ivan Vidmar je po šolanju za pilota v Pordenonu in Milanu leta 1911 prvi preletel morje med Gradežem in Trstom; leto pozneje je letal v Zadru, Splitu in na Cetinju, se dvignil do vrha Lovčena ter prvi uspešno letel nad Ljubljano. Po več kot sto nastopih na letalskih mitingih po Evropi je leta 1914 kot avstrijski vojni pilot odletel iz Sečovelj v Trst in dezertiral na italijansko stran. Ivan Vidmar se je rodil pred 130 leti (1892) v Trstu.
“MIR”, politični časnik koroških Slovencev, je bil štiri desetletja vesten kronist narodnostnih stisk in emancipacijskih prizadevanj koroških Slovencev. Tako je v uvodniku, objavljenem na današnji dan leta 1914, natisnil poziv Katoliškega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem z naslovom “Poslanci na dan”, v katerem je ostro kritiziral izginjanje slovenščine iz pravosodnih postopkov. Slovenski poslanci na Dunaju so pod vplivom uvodnika res vložili nujni predlog in interpelacijo o jezikovnih razmerah na koroških sodiščih, a brez omembe vrednega uspeha.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Vidmar - pionir vojaškega letalstva iz Trsta * Vzgojitelj cesarja Maksimilijana I. * Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest * Proti izginjanju slovenščine iz pravosodnih postopkov
O škofu Tomažu Prelokarju je zapisano, da je slovensko naučil govoriti nemškega cesarja Maksimilijana I. Kot njegov učitelj naj bi prestolonaslednika vzgajal v duhu italijanskega humanizma. Tomaž Prelokar ali tudi Thomas de Cilia se je rodil okoli leta 1430 v Celju ali bližnji okolici. Da je prihajal z vznožja družbe, morebiti kaže precej nižji prispevek, ki ga je moral plačati ob vpisu na dunajsko artistično fakulteto. Študiral je resno in redno, postal profesor in na sloviti univerzi v Padovi doktoriral iz prava. Na dvoru Friderika III. je postal visoki uradnik in cesarjev zaupnik, opravljal najzahtevnejše notranje in zunanjepolitične ter diplomatske naloge. Ker se je uspešno povzpel tudi na mesto prošta v Konstanci ob Bodenskem jezeru, drugi najstarejši škofiji na Nemškem, in postal še prošt v župniji sv. Štefana na Dunaju, ni manjkalo pritožb zaradi njegove dvojne proštije. Zlobne jezike je utišal papež, ki je Tomaža določil za konstanškega škofa. S škofovskim ključem je dosegel vrhunec svoje poklicne poti, ki jo je 25. aprila 1496 ustavila smrt.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem v letih od 1868 do 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik pritrdilen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, prihajali so pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju pripravili sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so pripravili na današnji dan naslednje leto pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki pripadajo narodnosti.
Pilot Ivan Vidmar je po šolanju za pilota v Pordenonu in Milanu leta 1911 prvi preletel morje med Gradežem in Trstom; leto pozneje je letal v Zadru, Splitu in na Cetinju, se dvignil do vrha Lovčena ter prvi uspešno letel nad Ljubljano. Po več kot sto nastopih na letalskih mitingih po Evropi je leta 1914 kot avstrijski vojni pilot odletel iz Sečovelj v Trst in dezertiral na italijansko stran. Ivan Vidmar se je rodil pred 130 leti (1892) v Trstu.
“MIR”, politični časnik koroških Slovencev, je bil štiri desetletja vesten kronist narodnostnih stisk in emancipacijskih prizadevanj koroških Slovencev. Tako je v uvodniku, objavljenem na današnji dan leta 1914, natisnil poziv Katoliškega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem z naslovom “Poslanci na dan”, v katerem je ostro kritiziral izginjanje slovenščine iz pravosodnih postopkov. Slovenski poslanci na Dunaju so pod vplivom uvodnika res vložili nujni predlog in interpelacijo o jezikovnih razmerah na koroških sodiščih, a brez omembe vrednega uspeha.
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov