Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Vidmar - pionir vojaškega letalstva iz Trsta * Vzgojitelj cesarja Maksimilijana I. * Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest * Proti izginjanju slovenščine iz pravosodnih postopkov
O škofu Tomažu Prelokarju je zapisano, da je slovensko naučil govoriti nemškega cesarja Maksimilijana I. Kot njegov učitelj naj bi prestolonaslednika vzgajal v duhu italijanskega humanizma. Tomaž Prelokar ali tudi Thomas de Cilia se je rodil okoli leta 1430 v Celju ali bližnji okolici. Da je prihajal z vznožja družbe, morebiti kaže precej nižji prispevek, ki ga je moral plačati ob vpisu na dunajsko artistično fakulteto. Študiral je resno in redno, postal profesor in na sloviti univerzi v Padovi doktoriral iz prava. Na dvoru Friderika III. je postal visoki uradnik in cesarjev zaupnik, opravljal najzahtevnejše notranje in zunanjepolitične ter diplomatske naloge. Ker se je uspešno povzpel tudi na mesto prošta v Konstanci ob Bodenskem jezeru, drugi najstarejši škofiji na Nemškem, in postal še prošt v župniji sv. Štefana na Dunaju, ni manjkalo pritožb zaradi njegove dvojne proštije. Zlobne jezike je utišal papež, ki je Tomaža določil za konstanškega škofa. S škofovskim ključem je dosegel vrhunec svoje poklicne poti, ki jo je 25. aprila 1496 ustavila smrt.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem v letih od 1868 do 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik pritrdilen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, prihajali so pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju pripravili sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so pripravili na današnji dan naslednje leto pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki pripadajo narodnosti.
Pilot Ivan Vidmar je po šolanju za pilota v Pordenonu in Milanu leta 1911 prvi preletel morje med Gradežem in Trstom; leto pozneje je letal v Zadru, Splitu in na Cetinju, se dvignil do vrha Lovčena ter prvi uspešno letel nad Ljubljano. Po več kot sto nastopih na letalskih mitingih po Evropi je leta 1914 kot avstrijski vojni pilot odletel iz Sečovelj v Trst in dezertiral na italijansko stran. Ivan Vidmar se je rodil pred 130 leti (1892) v Trstu.
“MIR”, politični časnik koroških Slovencev, je bil štiri desetletja vesten kronist narodnostnih stisk in emancipacijskih prizadevanj koroških Slovencev. Tako je v uvodniku, objavljenem na današnji dan leta 1914, natisnil poziv Katoliškega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem z naslovom “Poslanci na dan”, v katerem je ostro kritiziral izginjanje slovenščine iz pravosodnih postopkov. Slovenski poslanci na Dunaju so pod vplivom uvodnika res vložili nujni predlog in interpelacijo o jezikovnih razmerah na koroških sodiščih, a brez omembe vrednega uspeha.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Vidmar - pionir vojaškega letalstva iz Trsta * Vzgojitelj cesarja Maksimilijana I. * Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest * Proti izginjanju slovenščine iz pravosodnih postopkov
O škofu Tomažu Prelokarju je zapisano, da je slovensko naučil govoriti nemškega cesarja Maksimilijana I. Kot njegov učitelj naj bi prestolonaslednika vzgajal v duhu italijanskega humanizma. Tomaž Prelokar ali tudi Thomas de Cilia se je rodil okoli leta 1430 v Celju ali bližnji okolici. Da je prihajal z vznožja družbe, morebiti kaže precej nižji prispevek, ki ga je moral plačati ob vpisu na dunajsko artistično fakulteto. Študiral je resno in redno, postal profesor in na sloviti univerzi v Padovi doktoriral iz prava. Na dvoru Friderika III. je postal visoki uradnik in cesarjev zaupnik, opravljal najzahtevnejše notranje in zunanjepolitične ter diplomatske naloge. Ker se je uspešno povzpel tudi na mesto prošta v Konstanci ob Bodenskem jezeru, drugi najstarejši škofiji na Nemškem, in postal še prošt v župniji sv. Štefana na Dunaju, ni manjkalo pritožb zaradi njegove dvojne proštije. Zlobne jezike je utišal papež, ki je Tomaža določil za konstanškega škofa. S škofovskim ključem je dosegel vrhunec svoje poklicne poti, ki jo je 25. aprila 1496 ustavila smrt.
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem v letih od 1868 do 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik pritrdilen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, prihajali so pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju pripravili sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so pripravili na današnji dan naslednje leto pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki pripadajo narodnosti.
Pilot Ivan Vidmar je po šolanju za pilota v Pordenonu in Milanu leta 1911 prvi preletel morje med Gradežem in Trstom; leto pozneje je letal v Zadru, Splitu in na Cetinju, se dvignil do vrha Lovčena ter prvi uspešno letel nad Ljubljano. Po več kot sto nastopih na letalskih mitingih po Evropi je leta 1914 kot avstrijski vojni pilot odletel iz Sečovelj v Trst in dezertiral na italijansko stran. Ivan Vidmar se je rodil pred 130 leti (1892) v Trstu.
“MIR”, politični časnik koroških Slovencev, je bil štiri desetletja vesten kronist narodnostnih stisk in emancipacijskih prizadevanj koroških Slovencev. Tako je v uvodniku, objavljenem na današnji dan leta 1914, natisnil poziv Katoliškega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem z naslovom “Poslanci na dan”, v katerem je ostro kritiziral izginjanje slovenščine iz pravosodnih postopkov. Slovenski poslanci na Dunaju so pod vplivom uvodnika res vložili nujni predlog in interpelacijo o jezikovnih razmerah na koroških sodiščih, a brez omembe vrednega uspeha.
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov