Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Vilijem Rohrman - agronom v novomeški Čitalnici * Zadnji čarovniški proces na Slovenskem * Prvi slovenski dialektolog * Mornariški častnik, čigar ime nosi Pomorski muzej v Piranu

V trinajstem stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za hud zločin tako z vidika cerkvenega nauka kot civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od štirinajstega stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Čarovnice so obtoževali, da so odpadle od krščanske vere, da so s krvjo podpisale pogodbo s hudičem in da po sestankih na Kleku odletijo delat škodo ljudem, živalim in poljščinam. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič. Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal 11. maja 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, da so jo "po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel".

Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar Urban Jarnik je pred 190 leti (1832) izdal prvi slovenski etimološki − pomenoslovni − slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Vrsto let je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi prispevki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.

Viljem Rohrman je študiral na kmetijski akademiji v Libverdu pri Dečinu na Češkem. Od leta 1884 je bil strokovni učitelj na kmetijskih šolah na Slapu pri Vipavi in na Grmu pri Novem mestu, kjer je leta 1907 postal ravnatelj. Strokovno se je izpopolnjeval v Pragi, na Dunaju, Tirolskem in v Švici. Napisal je pet strokovnih knjig, jih skoraj vse tudi sam ilustriral ter bil častni član Kmetijske družbe in Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Leta 1904 je organiziral strokovno popotovanje kranjskih kmetovalce v Švico, pot pa je popisal v knjižici z naslovom Poučno potovanje v Švico. Viljem Rohrman, ki se je uveljavil tudi kot predsednik in eden prvih igralcev novomeške Čitalnice, se je rodil pred 160. leti (1862) v Novem mestu.

Poročnik bojne ladje Sergej Mašera je maturiral v Ljubljani, leta 1932 pa je v Dubrovniku končal pomorsko vojaško akademijo. Aprila leta 1941 je bil topniški častnik na rušilcu »Zagreb«, kjer je v Kotorskem zalivu dočakal tudi kapitulacijo oboroženih sil Kraljevine Jugoslavije. Po ukazu kapitana je posadka rušilca Zagreb 17. aprila 1941 ladjo zapustila. Na njej sta ostala le poročnika Sergej Mašera in Milan Spasić. Da ladja ne bi prišla v roke okupatorske italijanske vojne mornarice, sta jo razstrelila in na njej izgubila življenje. Pozneje sta bila za to dejanje leta 1973 razglašena za narodna heroja Jugoslavije. Tako je o njem spregovoril nečak dr. Andrej Mašera *Posnetek Sergej Mašera – po njem so že leta 1967 poimenovali Pomorski muzej v Piranu − se je rodil pred 110 leti (1912) v Gorici.