Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Vurnik - eden začetnikov moderne arhitekture in urbanizma pri nas * Začetek habsburške vladavine * Pomembno politično ime v obdobju Kraljevine Jugoslavije * Skladatelj, zborovodja in organizator
1. junija 1283 je nemški kralj Rudolf Prvi Habsburški v Rheinfeldnu pri Kölnu izdal listino o podelitvi vojvodin Avstrije in Štajerske ter Slovenske marke sinu Albrehtu Prvemu, ki je bil njegov najstarejši sin iz zakona z Gertrudo Ano Hohenberško in je bil leta 1298 izvoljen za nemškega kralja. To dejanje označuje začetek habsburške oblasti na sedanjem slovenskem ozemlju. Njihova oblast se je postopno širila ter se obdržala 635 let – vse do leta 1918.
Arhitekt Ivan Vurnik je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek; pozneje je bil dobra tri desetletja njegov predstojnik. Že leta 1919 je arhitekturno oblikoval zgradbo Anatomskega inštituta v Ljubljani, čez dve leti sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še zgradbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Posebej izstopa njegovo prizadevanje, da bi v slovenski prostor prenesel socialne ideje modernega urbanizma. Idejo je z Betnavskim naseljem delavskih hiš uresničil v Mariboru. Naselje je nastalo po tem ko se je zaradi hude stanovanjske stiske mariborski župan dr. Alojzij Juvan v svojem prvem mandatu odločil zgraditi novo delavsko kolonijo v takratnem Magdalenskem predmestju, današnji Mestni četrti Tabor, v kareju med Fochevo, Delavsko in Koseskega ulico ter Betnavsko cesto. Po prvotnih Vurnikovih načrtih naj bi kolonija obsegala 75 enodružinskih hiš. Zaradi velikega zanimanja je mariborski občinski svet sklenil da se bo število hiš v delavski koloniji podvojilo. Na koncu je bilo skupaj zgrajenih 147 hiš, ki so bile vseljive ob koncu leta 1928. Vurnikova delavska kolonija je evropsko primerljivi model uspešne socialne gradnje v Mariboru, ki je bil takrat najmočnejše slovensko industrijsko središče. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega izmed utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
Politik in pisatelj Ivan Pucelj je v Ljubljani končal dva razreda gimnazije in v mladosti z leposlovnimi deli sodeloval pri Ljubljanskem zvonu. Pozneje se je izučil za mesarja in doma prevzel posestvo. Leta 1900 je odšel v Združene države Amerike ter deloval kot časnikar pri Novi domovini in Amerikanskem Slovencu. Čez dve leti se je vrnil v domovino in se začel ukvarjati s politiko. Leta 1919 se je pridružil liberalno usmerjeni Samostojni kmetijski stranki in bil v dvajsetih letih njen najpomembnejši politični predstavnik. Dvakrat je bil izvoljen v narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije, bil pa je tudi minister za kmetijstvo ter senator. Od leta 1935 je bil član senata, maja 1941 pa so ga italijanski okupatorji imenovali za člana tako imenovane konzulte. Zaradi okupatorjevih ostrih ukrepov je iz tega organa izstopil in se umaknil v domači kraj. Konec leta 1944 so ga aretirali Nemci in odpeljali v taborišče Dachau. Tam je – že po vojni – po hudi bolezni umrl v ameriški vojaški bolnišnici. Politik in pisatelj Ivan Pucelj se je rodil leta 1877 v Velikih Laščah.
Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec je leta 1951 na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. Se pa je z glasbeno ustvarjalnostjo srečal že veliko prej. *Posnetek V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat. Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega Akademskega pevskega zbora. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani. Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec se je rodil leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Ivan Vurnik - eden začetnikov moderne arhitekture in urbanizma pri nas * Začetek habsburške vladavine * Pomembno politično ime v obdobju Kraljevine Jugoslavije * Skladatelj, zborovodja in organizator
1. junija 1283 je nemški kralj Rudolf Prvi Habsburški v Rheinfeldnu pri Kölnu izdal listino o podelitvi vojvodin Avstrije in Štajerske ter Slovenske marke sinu Albrehtu Prvemu, ki je bil njegov najstarejši sin iz zakona z Gertrudo Ano Hohenberško in je bil leta 1298 izvoljen za nemškega kralja. To dejanje označuje začetek habsburške oblasti na sedanjem slovenskem ozemlju. Njihova oblast se je postopno širila ter se obdržala 635 let – vse do leta 1918.
Arhitekt Ivan Vurnik je bil eden prvih, ki so začeli dosledno uvajati načela funkcionalne arhitekture pri nas. Študij na visoki tehniški šoli Dunaju je končal leta 1912 in kmalu potem sodeloval pri načrtovanju novega cesarskega dvora, med prvo svetovno vojno pa je urejal vojaška pokopališča v Srbiji. Takoj po koncu vojne je na nastajajoči univerzi v Ljubljani ustanovil arhitekturni oddelek; pozneje je bil dobra tri desetletja njegov predstojnik. Že leta 1919 je arhitekturno oblikoval zgradbo Anatomskega inštituta v Ljubljani, čez dve leti sanatorij za pljučne bolnike na Golniku, poleg tega pa še zgradbi Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti in Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Leta 1932 je pripravil načrte za graditev mestnega kopališča v Radovljici. Posebej izstopa njegovo prizadevanje, da bi v slovenski prostor prenesel socialne ideje modernega urbanizma. Idejo je z Betnavskim naseljem delavskih hiš uresničil v Mariboru. Naselje je nastalo po tem ko se je zaradi hude stanovanjske stiske mariborski župan dr. Alojzij Juvan v svojem prvem mandatu odločil zgraditi novo delavsko kolonijo v takratnem Magdalenskem predmestju, današnji Mestni četrti Tabor, v kareju med Fochevo, Delavsko in Koseskega ulico ter Betnavsko cesto. Po prvotnih Vurnikovih načrtih naj bi kolonija obsegala 75 enodružinskih hiš. Zaradi velikega zanimanja je mariborski občinski svet sklenil da se bo število hiš v delavski koloniji podvojilo. Na koncu je bilo skupaj zgrajenih 147 hiš, ki so bile vseljive ob koncu leta 1928. Vurnikova delavska kolonija je evropsko primerljivi model uspešne socialne gradnje v Mariboru, ki je bil takrat najmočnejše slovensko industrijsko središče. Ivan Vurnik, ki velja ob Jožetu Plečniku in Maksu Fabianiju za enega izmed utemeljiteljev sodobne slovenske arhitekture, se je rodil na današnji dan leta 1884 v Radovljici.
Politik in pisatelj Ivan Pucelj je v Ljubljani končal dva razreda gimnazije in v mladosti z leposlovnimi deli sodeloval pri Ljubljanskem zvonu. Pozneje se je izučil za mesarja in doma prevzel posestvo. Leta 1900 je odšel v Združene države Amerike ter deloval kot časnikar pri Novi domovini in Amerikanskem Slovencu. Čez dve leti se je vrnil v domovino in se začel ukvarjati s politiko. Leta 1919 se je pridružil liberalno usmerjeni Samostojni kmetijski stranki in bil v dvajsetih letih njen najpomembnejši politični predstavnik. Dvakrat je bil izvoljen v narodno skupščino Kraljevine Jugoslavije, bil pa je tudi minister za kmetijstvo ter senator. Od leta 1935 je bil član senata, maja 1941 pa so ga italijanski okupatorji imenovali za člana tako imenovane konzulte. Zaradi okupatorjevih ostrih ukrepov je iz tega organa izstopil in se umaknil v domači kraj. Konec leta 1944 so ga aretirali Nemci in odpeljali v taborišče Dachau. Tam je – že po vojni – po hudi bolezni umrl v ameriški vojaški bolnišnici. Politik in pisatelj Ivan Pucelj se je rodil leta 1877 v Velikih Laščah.
Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec je leta 1951 na ljubljanski glasbeni akademiji diplomiral iz kompozicije in dirigiranja. Se pa je z glasbeno ustvarjalnostjo srečal že veliko prej. *Posnetek V njegovem opusu so značilne operete, dve operi (Tremerski dukat in Kri v plamenih) ter vrsta partizanskih zborovskih pesmi in kantat. Bil je tudi vnet organizator množičnih zborovskih festivalov – več let je bil umetniški vodja znamenitega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, dobro desetletje pa je vodil tudi Ljubljanski poletni festival v Križankah. Kot povojni dirigent Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča je nadaljeval tradicijo Maroltovega predvojnega Akademskega pevskega zbora. Z njim in s Partizanskim pevskim zborom (prevzel ga je leta 1953 in ga vodil kar 28 let) je imel več kot tisoč nastopov. Kot pedagog je opravljal več profesorskih funkcij, nazadnje na pedagoški akademiji v Ljubljani. Skladatelj in zborovodja Radovan Gobec se je rodil leta 1909 v Podgradu pri Ilirski Bistrici.
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov