Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1875 se je v Trstu rodil železniški inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Otroštvo in mladost je preživljal v vasi Klodiči v Beneški Sloveniji. Oče je bil izobražen in zaveden Slovenec in se je ukvarjal tudi z literaturo. Za svoje življenjsko delo je med drugim prejel viteški naslov, ki ga je podedoval sin Maks. Šolal se je na reški pomorski akademiji, na goriški realki in na Tehniški visoki šoli na Dunaju, kjer si je pridobil naziv inženir. Med drugim je bil nameščen tudi na gradbišče bohinjskega predora, ki je bilo v začetku 20. stoletja gradbišče evropskega pomena. Tu je bil gradbeni nadzornik in geodet. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so še turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil skupaj z Alojzijem Horvatom in Rudolfom Kovačičem eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem. Ta naj bi v času, ko je Slovensko Primorje ostalo onstran rapalske meje, potekala prek Kočevja in Črnomlja mimo Vrbovskega na Srpske Moravice in naprej prek Ogulina do Sušaka. Tako zamisel je zagovarjal kot gospodarsko utemeljeno dopolnitev celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.
Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani, ki je stala na prostoru današnje Slovenske filharmonije, se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija Veronika Deseniška Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.
13. avgusta 1927 je delavski pevski zbor mariborskih pekov gostoval v Gradcu, z zborom pa je potovalo približno 500 Mariborčanov. Priredili so uspešen koncert s sporedom slovenskih pesmi. Na graškem kolodvoru jih je sprejel graški župan Vincenc Muhič – slovenski rojak iz Lenarta v Slovenskih goricah. Muhič je bil pekovski pomočnik in je začel svojo kariero kot funkcionar v pekovskem sindikatu v Gradcu. Novembra 1903 je bil prvič izvoljen v graški občinski svet, v njem pa je ostal vse do vdora nacistov v Avstrijo. Kar trikrat je bil izvoljen za graškega župana, leta 1933 pa je postal tudi častni meščan Gradca.
V osrednji dnevni informativni oddaji Dnevne novice beograjskega radia so pred 30 leti (1992) uradno objavili novico, da je vlada tedanje Zvezne republike Jugoslavije sprejela odločitev o priznanju Republike Slovenije. Republika Slovenija je tako postala prva samostojna država bivše SFRJ, ki sta jo priznali Srbija in Črna gora oziroma tedaj nova Zvezna republika Jugoslavija.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1875 se je v Trstu rodil železniški inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Otroštvo in mladost je preživljal v vasi Klodiči v Beneški Sloveniji. Oče je bil izobražen in zaveden Slovenec in se je ukvarjal tudi z literaturo. Za svoje življenjsko delo je med drugim prejel viteški naslov, ki ga je podedoval sin Maks. Šolal se je na reški pomorski akademiji, na goriški realki in na Tehniški visoki šoli na Dunaju, kjer si je pridobil naziv inženir. Med drugim je bil nameščen tudi na gradbišče bohinjskega predora, ki je bilo v začetku 20. stoletja gradbišče evropskega pomena. Tu je bil gradbeni nadzornik in geodet. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so še turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil skupaj z Alojzijem Horvatom in Rudolfom Kovačičem eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem. Ta naj bi v času, ko je Slovensko Primorje ostalo onstran rapalske meje, potekala prek Kočevja in Črnomlja mimo Vrbovskega na Srpske Moravice in naprej prek Ogulina do Sušaka. Tako zamisel je zagovarjal kot gospodarsko utemeljeno dopolnitev celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.
Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani, ki je stala na prostoru današnje Slovenske filharmonije, se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija Veronika Deseniška Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.
13. avgusta 1927 je delavski pevski zbor mariborskih pekov gostoval v Gradcu, z zborom pa je potovalo približno 500 Mariborčanov. Priredili so uspešen koncert s sporedom slovenskih pesmi. Na graškem kolodvoru jih je sprejel graški župan Vincenc Muhič – slovenski rojak iz Lenarta v Slovenskih goricah. Muhič je bil pekovski pomočnik in je začel svojo kariero kot funkcionar v pekovskem sindikatu v Gradcu. Novembra 1903 je bil prvič izvoljen v graški občinski svet, v njem pa je ostal vse do vdora nacistov v Avstrijo. Kar trikrat je bil izvoljen za graškega župana, leta 1933 pa je postal tudi častni meščan Gradca.
V osrednji dnevni informativni oddaji Dnevne novice beograjskega radia so pred 30 leti (1992) uradno objavili novico, da je vlada tedanje Zvezne republike Jugoslavije sprejela odločitev o priznanju Republike Slovenije. Republika Slovenija je tako postala prva samostojna država bivše SFRJ, ki sta jo priznali Srbija in Črna gora oziroma tedaj nova Zvezna republika Jugoslavija.
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov