• Vitez, ki je gradil železniške povezave
• Pot do novega Deželnega gledališča
• Župan Gradca iz Slovenskih goric
• Zvezna republika Jugoslavija priznala samostojnost Slovenije

Leta 1875 se je v Trstu rodil železniški inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Otroštvo in mladost je preživljal v vasi Klodiči v Beneški Sloveniji. Oče je bil izobražen in zaveden Slovenec in se je ukvarjal tudi z literaturo. Za svoje življenjsko delo je med drugim prejel viteški naslov, ki ga je podedoval sin Maks. Šolal se je na reški pomorski akademiji, na goriški realki in na Tehniški visoki šoli na Dunaju, kjer si je pridobil naziv inženir. Med drugim je bil nameščen tudi na gradbišče bohinjskega predora, ki je bilo v začetku 20. stoletja gradbišče evropskega pomena. Tu je bil gradbeni nadzornik in geodet. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so še turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil skupaj z Alojzijem Horvatom in Rudolfom Kovačičem eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem. Ta naj bi v času, ko je Slovensko Primorje ostalo onstran rapalske meje, potekala prek Kočevja in Črnomlja mimo Vrbovskega na Srpske Moravice in naprej prek Ogulina do Sušaka. Tako zamisel je zagovarjal kot gospodarsko utemeljeno dopolnitev celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.

Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani, ki je stala na prostoru današnje Slovenske filharmonije, se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija Veronika Deseniška Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.

13. avgusta 1927 je delavski pevski zbor mariborskih pekov gostoval v Gradcu, z zborom pa je potovalo približno 500 Mariborčanov. Priredili so uspešen koncert s sporedom slovenskih pesmi. Na graškem kolodvoru jih je sprejel graški župan Vincenc Muhič – slovenski rojak iz Lenarta v Slovenskih goricah. Muhič je bil pekovski pomočnik in je začel svojo kariero kot funkcionar v pekovskem sindikatu v Gradcu. Novembra 1903 je bil prvič izvoljen v graški občinski svet, v njem pa je ostal vse do vdora nacistov v Avstrijo. Kar trikrat je bil izvoljen za graškega župana, leta 1933 pa je postal tudi častni meščan Gradca.

V osrednji dnevni informativni oddaji Dnevne novice beograjskega radia so pred 30 leti (1992) uradno objavili novico, da je vlada tedanje Zvezne republike Jugoslavije sprejela odločitev o priznanju Republike Slovenije. Republika Slovenija je tako postala prva samostojna država bivše SFRJ, ki sta jo priznali Srbija in Črna gora oziroma tedaj nova Zvezna republika Jugoslavija.