Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1875 se je v Trstu rodil železniški inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Otroštvo in mladost je preživljal v vasi Klodiči v Beneški Sloveniji. Oče je bil izobražen in zaveden Slovenec in se je ukvarjal tudi z literaturo. Za svoje življenjsko delo je med drugim prejel viteški naslov, ki ga je podedoval sin Maks. Šolal se je na reški pomorski akademiji, na goriški realki in na Tehniški visoki šoli na Dunaju, kjer si je pridobil naziv inženir. Med drugim je bil nameščen tudi na gradbišče bohinjskega predora, ki je bilo v začetku 20. stoletja gradbišče evropskega pomena. Tu je bil gradbeni nadzornik in geodet. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so še turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil skupaj z Alojzijem Horvatom in Rudolfom Kovačičem eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem. Ta naj bi v času, ko je Slovensko Primorje ostalo onstran rapalske meje, potekala prek Kočevja in Črnomlja mimo Vrbovskega na Srpske Moravice in naprej prek Ogulina do Sušaka. Tako zamisel je zagovarjal kot gospodarsko utemeljeno dopolnitev celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.
Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani, ki je stala na prostoru današnje Slovenske filharmonije, se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija Veronika Deseniška Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.
13. avgusta 1927 je delavski pevski zbor mariborskih pekov gostoval v Gradcu, z zborom pa je potovalo približno 500 Mariborčanov. Priredili so uspešen koncert s sporedom slovenskih pesmi. Na graškem kolodvoru jih je sprejel graški župan Vincenc Muhič – slovenski rojak iz Lenarta v Slovenskih goricah. Muhič je bil pekovski pomočnik in je začel svojo kariero kot funkcionar v pekovskem sindikatu v Gradcu. Novembra 1903 je bil prvič izvoljen v graški občinski svet, v njem pa je ostal vse do vdora nacistov v Avstrijo. Kar trikrat je bil izvoljen za graškega župana, leta 1933 pa je postal tudi častni meščan Gradca.
V osrednji dnevni informativni oddaji Dnevne novice beograjskega radia so pred 30 leti (1992) uradno objavili novico, da je vlada tedanje Zvezne republike Jugoslavije sprejela odločitev o priznanju Republike Slovenije. Republika Slovenija je tako postala prva samostojna država bivše SFRJ, ki sta jo priznali Srbija in Črna gora oziroma tedaj nova Zvezna republika Jugoslavija.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1875 se je v Trstu rodil železniški inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Otroštvo in mladost je preživljal v vasi Klodiči v Beneški Sloveniji. Oče je bil izobražen in zaveden Slovenec in se je ukvarjal tudi z literaturo. Za svoje življenjsko delo je med drugim prejel viteški naslov, ki ga je podedoval sin Maks. Šolal se je na reški pomorski akademiji, na goriški realki in na Tehniški visoki šoli na Dunaju, kjer si je pridobil naziv inženir. Med drugim je bil nameščen tudi na gradbišče bohinjskega predora, ki je bilo v začetku 20. stoletja gradbišče evropskega pomena. Tu je bil gradbeni nadzornik in geodet. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so še turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil skupaj z Alojzijem Horvatom in Rudolfom Kovačičem eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem. Ta naj bi v času, ko je Slovensko Primorje ostalo onstran rapalske meje, potekala prek Kočevja in Črnomlja mimo Vrbovskega na Srpske Moravice in naprej prek Ogulina do Sušaka. Tako zamisel je zagovarjal kot gospodarsko utemeljeno dopolnitev celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.
Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani, ki je stala na prostoru današnje Slovenske filharmonije, se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija Veronika Deseniška Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.
13. avgusta 1927 je delavski pevski zbor mariborskih pekov gostoval v Gradcu, z zborom pa je potovalo približno 500 Mariborčanov. Priredili so uspešen koncert s sporedom slovenskih pesmi. Na graškem kolodvoru jih je sprejel graški župan Vincenc Muhič – slovenski rojak iz Lenarta v Slovenskih goricah. Muhič je bil pekovski pomočnik in je začel svojo kariero kot funkcionar v pekovskem sindikatu v Gradcu. Novembra 1903 je bil prvič izvoljen v graški občinski svet, v njem pa je ostal vse do vdora nacistov v Avstrijo. Kar trikrat je bil izvoljen za graškega župana, leta 1933 pa je postal tudi častni meščan Gradca.
V osrednji dnevni informativni oddaji Dnevne novice beograjskega radia so pred 30 leti (1992) uradno objavili novico, da je vlada tedanje Zvezne republike Jugoslavije sprejela odločitev o priznanju Republike Slovenije. Republika Slovenija je tako postala prva samostojna država bivše SFRJ, ki sta jo priznali Srbija in Črna gora oziroma tedaj nova Zvezna republika Jugoslavija.
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov