Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra

• Največje in najpomembnejše delo blaženega škofa Antona Martina Slomška je bila prestavitev škofijskega sedeža Lavantinske škofije iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. To dejanje je pomembno vplivalo na utrditev narodnostne meje na Štajerskem in s tem na potek današnje slovensko-avstrijske državne meje. »Pozdravljeno, ljubo mesto Maribor, z zelenimi goricami ovenčano! Danes obhajaš svoj praznik, kakršnega tvoji očetje niso videli in tvoji otroci ne bodo doživeli ...« S temi besedami je Slomšek nagovoril zbrane med slovesno sveto mašo ob prenosu sedeža škofije iz koroškega Št. Andraža v Maribor na angelsko nedeljo, 4. septembra 1859. Tako je združil največji del slovenskega ljudstva na tem območju, do tedaj razdeljenega na tri dele, v eno škofijo. To je bilo neprecenljivo delo za obstoj slovenskega jezika in naroda na Štajerskem, saj je povezalo v eno škofijo več kot 200 tisoč Slovencev. Prav zato je literarni zgodovinar dr. France Kidrič Slomška ocenil za največjega slovenskega škofa za slovanskima apostoloma Cirilom in Metodom. Že nekaj dni po prenosu škofijskega sedeža je bilo ustanovljeno bogoslovje in z njim teološka šola – prva visokošolska ustanova v Mariboru. 4. september – obletnica prenosa škofijskega sedeža – je zato tudi eden izmed štirih spominskih dni mesta Maribora.

• Pisatelj Janko Kersnik velja s svojimi realističnimi spisi za najpomembnejšega poetičnega realista v našem pripovedništvu ob koncu 19. stoletja. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu. Nekaj časa je bil koncipient pri finančnih uradih v Ljubljani, nato pa notar na Brdu; tam je živel v gradu, ki ga je podedoval po materi. Sodeloval je tudi v političnem življenju in bil ena prvih osebnosti v novi liberalni stranki. Kersnikov pisateljski razvoj je šel od začetnih romantičnih nagnjenj k realizmu, pomešanemu z domačim izročilom in okoljem. Med njegova najpomembnejša dela sodijo romani s temo nastajajočega domačega meščanstva Ciklamen, Agitator in Jara gospoda ter povesti iz kmečkega življenja. Janko Kersnik je nedokončanemu Jurčičevemu romanu Rokovnjači dodal 13 poglavij, v našo književnost pa je vpeljal pripovedne podlistke, ki jih je objavljal v Slovenskem narodu. Rodil se je pred 170. leti (1852) na Brdu pri Lukovici.

• Mornariški častnik Metod Koch je po študiju tehnike v Gradcu stopil v vojno mornarico Avstro-Ogrske monarhije. Služboval je v različnih mornariških ustanovah in zgodaj napredoval do kapitana korvete. Tik pred koncem prve svetovne vpojne in razpadom monarhije je bil izvoljen za vodjo jugoslovanskega krajevnega Narodnega odbora v Pulju, nato pa ga je Narodni svet Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu 3. nov. 1918 povišal v kontraadmirala in imenoval za poveljnika mornarice. Kot pooblaščenec za vprašanja vojne mornarice si je pri zaveznikih prizadeval, da bi novonastali državi vrnili avstro-ogrske ladje, ki jih je zasegla Italija. Pozneje je bil v mornarici Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev načelnik 1. in nato 3. pomorskega obalnega poveljstva. Kontraadmiral Metod Koch, prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, se je rodil leta 1874 v Kranju.

• Leta 1938 je bil v Kamniku velika slovesnost ob odkritju spominske plošče na pročelju rojstne hiše generala Rudolfa Maistra. Po oceni časnika Slovenec se je zbralo okoli 7 tisoč ljudi, med udeleženci pa je bil tudi britanski parlamentarec George Landsbury. Slovesnost je neposredno prenašal Radio Ljubljana.