Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar URBAN JARNIK je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Dolga leta je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi članki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil na današnji dan leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
—–
V 13. stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za zločin z vidika cerkvenega nauka in civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od 14. stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici 17. stoletja. Čarovnice so obtoževali, da so odpadle od krščanske vere, da so s svojo krvjo podpisale pogodbo s hudičem in da po sestankih na Kleku odletijio delat škodo ljudem, živalim in poljščinam. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič
Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal na današnji dan leta 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, »da so jo po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel!«
—–
Poročnik bojne ladje SERGEJ MAŠERA je maturiral v Ljubljani, leta 1932 pa je v Dubrovniku končal pomorsko vojaško akdemijo. Aprila leta 1941 je bil topniški častnik na rušilcu »Zagreb«. Da po kapitulaciji jugoslovanske vojske ladja ne bi prišla v roke italijanskih okupatorjev, jo je 17. aprila istega leta skupaj z Markom Spasićem razstrelil v Kotorskem zalivu. Oba sta ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. Sergej Mašera se je rodil na današnji dan leta 1912 v Gorici.
—–
Gledališki in filmski režiser, igralec in pedagog JOŽE GALE je leta 1938 diplomiral na gledališkem oddelku konservatorija v Pragi in dobil prvi angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bil med prvimi člani in igralci januarja leta 1944 v Črnomlju ustanovljenega Slovenskega narodnega gledališča.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v filmskih ateljejih na Češkoslovaškem in bil nato režiser pri Triglav filmu ter v Mestnem gledališču ljubljanskem. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil redni profesor in tudi rektor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V gledališču je režiral več kot petdeset del, po nekaj dokumentarnih filmih pa je posnel trilogijo »Kekec«, »Srečno, Kekec« in »Kekčeve ukane« ter »Družinski dnevnik« in »Pustoto«. Več filmov je posnel tudi zunaj Slovenije. Jože Gale se je rodil na današnji dan leta 1913 v Grosupljem.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pesnik, jezikoslovec, narodopisec in zgodovinar URBAN JARNIK je leta 1832 izdal prvi slovenski etimološki – pomenoslovni – slovar, prvo slovensko mladinsko knjigo »Zber lepih ukov za slovensko mladino« pa je objavil že leta 1814. Dolga leta je zbiral jezikoslovno, predvsem imenoslovno in narečno gradivo. Zaradi narodnoobrambnih razlogov se je nekaj časa nagibal k ilirizmu in prispeval prvi slovenski osnutek umetnega južnoslovanskega jezika, z razpravo o koroških dialektih pa je postal prvi slovenski dialektolog. Z narodopisnimi, imenoslovnimi in etimološkimi prispevki ter zgodovinskimi članki je utemeljeval avtohtonost in legitimnost slovenskega življa na Koroškem. Urban Jarnik se je rodil na današnji dan leta 1784 v kraju Potok v Ziljski dolini.
—–
V 13. stoletju so čarovništvo razglasili za krivoverstvo in s tem za zločin z vidika cerkvenega nauka in civilnega prava. Obsojene so sprva obešali, od 14. stoletja naprej pa sežigali na grmadi. Na Slovenskem je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici 17. stoletja. Čarovnice so obtoževali, da so odpadle od krščanske vere, da so s svojo krvjo podpisale pogodbo s hudičem in da po sestankih na Kleku odletijio delat škodo ljudem, živalim in poljščinam. Priznanja so dosegali z mučenjem, če pa obtoženka ni priznala svojih čarovniških dejanj, so jo mučili do smrti in objavili, da je po njeno dušo prišel hudič
Zadnji veliki čarovniški proces pri nas se je končal na današnji dan leta 1701 v Ribnici na Dolenjskem. Marija Češarkova je po treh dneh mučenja priznala svoja zla dela in naštela imena vseh, ki so se shajale na Kleku. V ohranjenem zapisniku piše, »da so jo po božji postavi in cesarskih zakonih obsodili na obglavljenje, truplo pa naj se vrže na grmado in popolnoma sežge v prah in pepel!«
—–
Poročnik bojne ladje SERGEJ MAŠERA je maturiral v Ljubljani, leta 1932 pa je v Dubrovniku končal pomorsko vojaško akdemijo. Aprila leta 1941 je bil topniški častnik na rušilcu »Zagreb«. Da po kapitulaciji jugoslovanske vojske ladja ne bi prišla v roke italijanskih okupatorjev, jo je 17. aprila istega leta skupaj z Markom Spasićem razstrelil v Kotorskem zalivu. Oba sta ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. Sergej Mašera se je rodil na današnji dan leta 1912 v Gorici.
—–
Gledališki in filmski režiser, igralec in pedagog JOŽE GALE je leta 1938 diplomiral na gledališkem oddelku konservatorija v Pragi in dobil prvi angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bil med prvimi člani in igralci januarja leta 1944 v Črnomlju ustanovljenega Slovenskega narodnega gledališča.
Po drugi svetovni vojni se je izpopolnjeval v filmskih ateljejih na Češkoslovaškem in bil nato režiser pri Triglav filmu ter v Mestnem gledališču ljubljanskem. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil redni profesor in tudi rektor Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V gledališču je režiral več kot petdeset del, po nekaj dokumentarnih filmih pa je posnel trilogijo »Kekec«, »Srečno, Kekec« in »Kekčeve ukane« ter »Družinski dnevnik« in »Pustoto«. Več filmov je posnel tudi zunaj Slovenije. Jože Gale se je rodil na današnji dan leta 1913 v Grosupljem.
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov