Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Romana z jugoslovansko politično idejo
Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij
Zdravljica za olimpijce
Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski je kot sedmošolec zaradi domnevne ljubezenske afere zapustil ljubljansko gimnazijo in nato štiri leta služil vojaščino. Sprva je služboval kot računski podčastnik v avstrijski vojski v Dunajskem Novem mestu, Košicah, Tuzli, nato pa med drugim še v Terezínu, Košicah in Olomoucu. Ves čas vojaške službe se je želel vrniti v domovino, vendar mu to ni uspelo. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel 1915 pred vojaško častno sodišče. Obsojen je bil veleizdaje, delo so mu zaplenili in odvzet mu je bil častniški čin; leto pozneje je bil kot politično sumljiv konfiniran v Ober-Hollabrunn od tam pa poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl. Roman je ocenil pesnik Oton Župančič, ki je med drugim zapisal: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski se je rodil pred 170 leti (1852) v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
Narodni buditelj Anton Navratil se je po nedokončanem študiju v Zagrebu vrnil v Metliko, kjer je bil leta 1865 eden od ustanoviteljev metliške čitalnice. Dejaven je bil tudi pri »Metliški požarni brambi«, kjer ga 1876 leta izvolijo za vojvodo – gasilskega poveljnika. Uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je nemško usmerjenega župana Feliksa Antona Hessa spodbudilo najprej k razpustitvi metliške gasilske organizacije, nato pa je s svojimi zaupniki ustanovil novo gasilsko društvo in ga podredil občinski upravi. Navratil je delovanje v tem novem društvu odklonil. Leta 1877, ko je že deloval v šolskem svetu, je bil v okrajih Metlika in Črnomelj v kmečki kuriji izvoljen za deželnega poslanca. Zavzemal se je za vrsto perečih vprašanj belokranjskega okolja tedanje dobe – za davčne olajšave, dodatnega – petega učitelja v Metliki, graditev mostu v Vinici in vodnjaka v Črnomlju. Narodni buditelj Anton Navratil, ki je bil tudi eden od pobudnikov obnove vinogradništva po izbruhu trtne uši, je bil vrsto let občinski svetnik ter dejaven v podružnicah Kmetijske družbe, Slovenske matice in Družbe Svetega Cirila in Metoda, od leta 1872 pa je bil tudi častni občan domače občine Metlika, kjer se je rodil pred 190 leti (1832).
V Brežicah se je pred 150 leti (1872) rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje in bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku našega stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Letos mineva 22 let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljico smo v čast veslačema Iztoku Čopu in Luku Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu prvič slišali 23. septembra leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. *Posnetek Se spominja Debevec. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. 18. junija 2020 je Državni zbor na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije današnji dan razglasil za dan slovenskega športa.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Romana z jugoslovansko politično idejo
Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij
Zdravljica za olimpijce
Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski je kot sedmošolec zaradi domnevne ljubezenske afere zapustil ljubljansko gimnazijo in nato štiri leta služil vojaščino. Sprva je služboval kot računski podčastnik v avstrijski vojski v Dunajskem Novem mestu, Košicah, Tuzli, nato pa med drugim še v Terezínu, Košicah in Olomoucu. Ves čas vojaške službe se je želel vrniti v domovino, vendar mu to ni uspelo. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel 1915 pred vojaško častno sodišče. Obsojen je bil veleizdaje, delo so mu zaplenili in odvzet mu je bil častniški čin; leto pozneje je bil kot politično sumljiv konfiniran v Ober-Hollabrunn od tam pa poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl. Roman je ocenil pesnik Oton Župančič, ki je med drugim zapisal: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski se je rodil pred 170 leti (1852) v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
Narodni buditelj Anton Navratil se je po nedokončanem študiju v Zagrebu vrnil v Metliko, kjer je bil leta 1865 eden od ustanoviteljev metliške čitalnice. Dejaven je bil tudi pri »Metliški požarni brambi«, kjer ga 1876 leta izvolijo za vojvodo – gasilskega poveljnika. Uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je nemško usmerjenega župana Feliksa Antona Hessa spodbudilo najprej k razpustitvi metliške gasilske organizacije, nato pa je s svojimi zaupniki ustanovil novo gasilsko društvo in ga podredil občinski upravi. Navratil je delovanje v tem novem društvu odklonil. Leta 1877, ko je že deloval v šolskem svetu, je bil v okrajih Metlika in Črnomelj v kmečki kuriji izvoljen za deželnega poslanca. Zavzemal se je za vrsto perečih vprašanj belokranjskega okolja tedanje dobe – za davčne olajšave, dodatnega – petega učitelja v Metliki, graditev mostu v Vinici in vodnjaka v Črnomlju. Narodni buditelj Anton Navratil, ki je bil tudi eden od pobudnikov obnove vinogradništva po izbruhu trtne uši, je bil vrsto let občinski svetnik ter dejaven v podružnicah Kmetijske družbe, Slovenske matice in Družbe Svetega Cirila in Metoda, od leta 1872 pa je bil tudi častni občan domače občine Metlika, kjer se je rodil pred 190 leti (1832).
V Brežicah se je pred 150 leti (1872) rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje in bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku našega stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Letos mineva 22 let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljico smo v čast veslačema Iztoku Čopu in Luku Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu prvič slišali 23. septembra leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. *Posnetek Se spominja Debevec. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. 18. junija 2020 je Državni zbor na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije današnji dan razglasil za dan slovenskega športa.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov