Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Romana z jugoslovansko politično idejo
Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij
Zdravljica za olimpijce
Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski je kot sedmošolec zaradi domnevne ljubezenske afere zapustil ljubljansko gimnazijo in nato štiri leta služil vojaščino. Sprva je služboval kot računski podčastnik v avstrijski vojski v Dunajskem Novem mestu, Košicah, Tuzli, nato pa med drugim še v Terezínu, Košicah in Olomoucu. Ves čas vojaške službe se je želel vrniti v domovino, vendar mu to ni uspelo. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel 1915 pred vojaško častno sodišče. Obsojen je bil veleizdaje, delo so mu zaplenili in odvzet mu je bil častniški čin; leto pozneje je bil kot politično sumljiv konfiniran v Ober-Hollabrunn od tam pa poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl. Roman je ocenil pesnik Oton Župančič, ki je med drugim zapisal: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski se je rodil pred 170 leti (1852) v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
Narodni buditelj Anton Navratil se je po nedokončanem študiju v Zagrebu vrnil v Metliko, kjer je bil leta 1865 eden od ustanoviteljev metliške čitalnice. Dejaven je bil tudi pri »Metliški požarni brambi«, kjer ga 1876 leta izvolijo za vojvodo – gasilskega poveljnika. Uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je nemško usmerjenega župana Feliksa Antona Hessa spodbudilo najprej k razpustitvi metliške gasilske organizacije, nato pa je s svojimi zaupniki ustanovil novo gasilsko društvo in ga podredil občinski upravi. Navratil je delovanje v tem novem društvu odklonil. Leta 1877, ko je že deloval v šolskem svetu, je bil v okrajih Metlika in Črnomelj v kmečki kuriji izvoljen za deželnega poslanca. Zavzemal se je za vrsto perečih vprašanj belokranjskega okolja tedanje dobe – za davčne olajšave, dodatnega – petega učitelja v Metliki, graditev mostu v Vinici in vodnjaka v Črnomlju. Narodni buditelj Anton Navratil, ki je bil tudi eden od pobudnikov obnove vinogradništva po izbruhu trtne uši, je bil vrsto let občinski svetnik ter dejaven v podružnicah Kmetijske družbe, Slovenske matice in Družbe Svetega Cirila in Metoda, od leta 1872 pa je bil tudi častni občan domače občine Metlika, kjer se je rodil pred 190 leti (1832).
V Brežicah se je pred 150 leti (1872) rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje in bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku našega stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Letos mineva 22 let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljico smo v čast veslačema Iztoku Čopu in Luku Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu prvič slišali 23. septembra leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. *Posnetek Se spominja Debevec. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. 18. junija 2020 je Državni zbor na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije današnji dan razglasil za dan slovenskega športa.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Romana z jugoslovansko politično idejo
Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij
Zdravljica za olimpijce
Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski je kot sedmošolec zaradi domnevne ljubezenske afere zapustil ljubljansko gimnazijo in nato štiri leta služil vojaščino. Sprva je služboval kot računski podčastnik v avstrijski vojski v Dunajskem Novem mestu, Košicah, Tuzli, nato pa med drugim še v Terezínu, Košicah in Olomoucu. Ves čas vojaške službe se je želel vrniti v domovino, vendar mu to ni uspelo. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel 1915 pred vojaško častno sodišče. Obsojen je bil veleizdaje, delo so mu zaplenili in odvzet mu je bil častniški čin; leto pozneje je bil kot politično sumljiv konfiniran v Ober-Hollabrunn od tam pa poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl. Roman je ocenil pesnik Oton Župančič, ki je med drugim zapisal: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski se je rodil pred 170 leti (1852) v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
Narodni buditelj Anton Navratil se je po nedokončanem študiju v Zagrebu vrnil v Metliko, kjer je bil leta 1865 eden od ustanoviteljev metliške čitalnice. Dejaven je bil tudi pri »Metliški požarni brambi«, kjer ga 1876 leta izvolijo za vojvodo – gasilskega poveljnika. Uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je nemško usmerjenega župana Feliksa Antona Hessa spodbudilo najprej k razpustitvi metliške gasilske organizacije, nato pa je s svojimi zaupniki ustanovil novo gasilsko društvo in ga podredil občinski upravi. Navratil je delovanje v tem novem društvu odklonil. Leta 1877, ko je že deloval v šolskem svetu, je bil v okrajih Metlika in Črnomelj v kmečki kuriji izvoljen za deželnega poslanca. Zavzemal se je za vrsto perečih vprašanj belokranjskega okolja tedanje dobe – za davčne olajšave, dodatnega – petega učitelja v Metliki, graditev mostu v Vinici in vodnjaka v Črnomlju. Narodni buditelj Anton Navratil, ki je bil tudi eden od pobudnikov obnove vinogradništva po izbruhu trtne uši, je bil vrsto let občinski svetnik ter dejaven v podružnicah Kmetijske družbe, Slovenske matice in Družbe Svetega Cirila in Metoda, od leta 1872 pa je bil tudi častni občan domače občine Metlika, kjer se je rodil pred 190 leti (1832).
V Brežicah se je pred 150 leti (1872) rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje in bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku našega stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Letos mineva 22 let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljico smo v čast veslačema Iztoku Čopu in Luku Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu prvič slišali 23. septembra leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. *Posnetek Se spominja Debevec. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. 18. junija 2020 je Državni zbor na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije današnji dan razglasil za dan slovenskega športa.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov