Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Romana z jugoslovansko politično idejo
Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij
Zdravljica za olimpijce
Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski je kot sedmošolec zaradi domnevne ljubezenske afere zapustil ljubljansko gimnazijo in nato štiri leta služil vojaščino. Sprva je služboval kot računski podčastnik v avstrijski vojski v Dunajskem Novem mestu, Košicah, Tuzli, nato pa med drugim še v Terezínu, Košicah in Olomoucu. Ves čas vojaške službe se je želel vrniti v domovino, vendar mu to ni uspelo. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel 1915 pred vojaško častno sodišče. Obsojen je bil veleizdaje, delo so mu zaplenili in odvzet mu je bil častniški čin; leto pozneje je bil kot politično sumljiv konfiniran v Ober-Hollabrunn od tam pa poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl. Roman je ocenil pesnik Oton Župančič, ki je med drugim zapisal: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski se je rodil pred 170 leti (1852) v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
Narodni buditelj Anton Navratil se je po nedokončanem študiju v Zagrebu vrnil v Metliko, kjer je bil leta 1865 eden od ustanoviteljev metliške čitalnice. Dejaven je bil tudi pri »Metliški požarni brambi«, kjer ga 1876 leta izvolijo za vojvodo – gasilskega poveljnika. Uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je nemško usmerjenega župana Feliksa Antona Hessa spodbudilo najprej k razpustitvi metliške gasilske organizacije, nato pa je s svojimi zaupniki ustanovil novo gasilsko društvo in ga podredil občinski upravi. Navratil je delovanje v tem novem društvu odklonil. Leta 1877, ko je že deloval v šolskem svetu, je bil v okrajih Metlika in Črnomelj v kmečki kuriji izvoljen za deželnega poslanca. Zavzemal se je za vrsto perečih vprašanj belokranjskega okolja tedanje dobe – za davčne olajšave, dodatnega – petega učitelja v Metliki, graditev mostu v Vinici in vodnjaka v Črnomlju. Narodni buditelj Anton Navratil, ki je bil tudi eden od pobudnikov obnove vinogradništva po izbruhu trtne uši, je bil vrsto let občinski svetnik ter dejaven v podružnicah Kmetijske družbe, Slovenske matice in Družbe Svetega Cirila in Metoda, od leta 1872 pa je bil tudi častni občan domače občine Metlika, kjer se je rodil pred 190 leti (1832).
V Brežicah se je pred 150 leti (1872) rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje in bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku našega stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Letos mineva 22 let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljico smo v čast veslačema Iztoku Čopu in Luku Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu prvič slišali 23. septembra leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. *Posnetek Se spominja Debevec. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. 18. junija 2020 je Državni zbor na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije današnji dan razglasil za dan slovenskega športa.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Romana z jugoslovansko politično idejo
Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij
Zdravljica za olimpijce
Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski je kot sedmošolec zaradi domnevne ljubezenske afere zapustil ljubljansko gimnazijo in nato štiri leta služil vojaščino. Sprva je služboval kot računski podčastnik v avstrijski vojski v Dunajskem Novem mestu, Košicah, Tuzli, nato pa med drugim še v Terezínu, Košicah in Olomoucu. Ves čas vojaške službe se je želel vrniti v domovino, vendar mu to ni uspelo. Zaradi romana z jugoslovansko politično idejo Gospodin Franjo je prišel 1915 pred vojaško častno sodišče. Obsojen je bil veleizdaje, delo so mu zaplenili in odvzet mu je bil častniški čin; leto pozneje je bil kot politično sumljiv konfiniran v Ober-Hollabrunn od tam pa poslan v Pulkau blizu moravske meje, kjer je umrl. Roman je ocenil pesnik Oton Župančič, ki je med drugim zapisal: »Gospodin Franjo je nastal, ne ker je Podlimbarski hotel nekaj napisati, temveč ker nam je imel nekaj povedati. Ta pečat notranje pristnosti je udarjen tej iskreni knjigi tako krepko in odločno, da kritik, ki bo jahal samo nervoznega estetskega konjička, ne bo mogel biti pravičen njeni etični vsebini ... Podlimbarski je svoj roman po vesti napisal, mi ga po vesti berimo, in prav bo tako.« Častnik in pisatelj Fran Maselj Podlimbarski se je rodil pred 170 leti (1852) v vasi Spodnje Loke pod Limbarsko goro.
Narodni buditelj Anton Navratil se je po nedokončanem študiju v Zagrebu vrnil v Metliko, kjer je bil leta 1865 eden od ustanoviteljev metliške čitalnice. Dejaven je bil tudi pri »Metliški požarni brambi«, kjer ga 1876 leta izvolijo za vojvodo – gasilskega poveljnika. Uvedel je poveljevanje v slovenskem jeziku, kar je nemško usmerjenega župana Feliksa Antona Hessa spodbudilo najprej k razpustitvi metliške gasilske organizacije, nato pa je s svojimi zaupniki ustanovil novo gasilsko društvo in ga podredil občinski upravi. Navratil je delovanje v tem novem društvu odklonil. Leta 1877, ko je že deloval v šolskem svetu, je bil v okrajih Metlika in Črnomelj v kmečki kuriji izvoljen za deželnega poslanca. Zavzemal se je za vrsto perečih vprašanj belokranjskega okolja tedanje dobe – za davčne olajšave, dodatnega – petega učitelja v Metliki, graditev mostu v Vinici in vodnjaka v Črnomlju. Narodni buditelj Anton Navratil, ki je bil tudi eden od pobudnikov obnove vinogradništva po izbruhu trtne uši, je bil vrsto let občinski svetnik ter dejaven v podružnicah Kmetijske družbe, Slovenske matice in Družbe Svetega Cirila in Metoda, od leta 1872 pa je bil tudi častni občan domače občine Metlika, kjer se je rodil pred 190 leti (1832).
V Brežicah se je pred 150 leti (1872) rodil naravoslovec, pedagog in narodnoprosvetni delavec Leopold Poljanec. Na Dunaju je doštudiral naravoslovje in bil nato profesor na gimnazijah v Kranju in Mariboru. V začetku našega stoletja je napisal prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij: "Mineralogija in geologija za velike gimnazije" in "Prirodopis živalstva za višje razrede osnovnih šol" ter "Pedagoško biologijo". Uredil je tudi dva snopiča prvega slovenskega določevalnega ključa "Flora slovenskih dežel". Po razpadu Avstro-Ogrske je organiziral slovensko šolstvo; znan je tako imenovani "Poljančev tip" meščanske šole. Leopold Poljanec je bil vsestranski javni delavec in organizator, izpopolnjeval je strokovno terminologijo in se uveljavil s poljudnoznanstvenimi predavanji.
Letos mineva 22 let od takrat, ko je na olimpijskih igrah prvič zazvenela slovenska himna. Zdravljico smo v čast veslačema Iztoku Čopu in Luku Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu prvič slišali 23. septembra leta 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. *Posnetek Se spominja Debevec. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. 18. junija 2020 je Državni zbor na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije današnji dan razglasil za dan slovenskega športa.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov