Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja

Anton Peterlin velja za enega najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. 1949. leta je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. *Posnetek Je o njem povedal dr. Stanislav Južnič. O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govore številna visoka priznanja, ki jih je prejel, pa tudi članstvo v treh znanstvenih  akademijah in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze. Fizik Anton Peterlin se je rodil leta 1908 v Ljubljani.

Zbiralec ljudskih pesmi Josip Dravec je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Leta 1949 je kot zunanji sodelavec Inštituta za ljudsko umjetnost v Zagrebu začel najprej zbirati in raziskovati glasbeno folkloro Prekmurja in pozneje še Prlekije. Zbrano gradivo je objavil in strokovno analiziral v dveh knjigah ter obema dodal analitična uvoda. Glasbeno-folkloristični monografiji: Glasbena folklora Prlekije in Glasbena folklora Prekmurja sta še danes vir za številna proučevanja. Josip Dravec se je rodil pred 110 leti (1912) v Martjancih v Prekmurju.

Kipar Janez Pirnat je izšel iz umetniško ustvarjalne družine. Njegova mama je bila pisateljica Nada Kraigher, pisatelj je bil tudi ded Makso Pirnat, oče pa je bil kipar Nikolaj Pirnat, ki ga je prvi učil risanja in modeliranja, po očetovi smrti pa se je zbližal s kiparjem Jakobom Savinškom. Leta 1959 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in specializiral pri Karlu Putrihu. Po izpopolnjevanju v tujini si je začel urejati atelje v bližini Umaga, v šestdesetih letih pa je sodeloval pri organizaciji umetniškega ustvarjalnega okolja v Grožnjanu. *Posnetek Med njegova najbolj znana dela sodijo spomenik partizanskemu poveljniku Francu Rozmanu - Stanetu na vogalu Šubičeve in Slovenske ceste, portret Jurija Vege ob Tržaški cesti, spominski relief Jožetu Plečniku v kleti Narodne in univerzitetne knjižnice, spominski relief Gabrijelu Gruberju na vogalu Gruberjeve palače ob Levstikovem trgu, kip Marjana Kozine v avli Slovenske filharmonije in Spomenik kulturnim delavcem, padlim v narodnoosvobodilnem boju v severnem mestnem parku, ki so ga odkrili leta 2011. Za ta prispevek mestu je prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljane. Pirnatove spomenike najdemo tudi drugod – spomenik Valentinu Staniču v Kanalu, Antonu Veluščku v Novi Gorici, Stanku Bloudku v Idriji in Mariji Tereziji v Šenčurju. Bil je tudi odličen risar in grafik. Kipar Janez Pirnat se je rodil pred 90 leti (1932) v Ljubljani.

Leta 1936  je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z imenom “1551”. Časnik si je izbral tak naslov v spomin na leto izida prve slovenske knjige. Izhajal je v letih pred drugo svetovno vojno in je poleg univerzitetnih obravnaval številna druga javna vprašanja. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi ter nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Izdajali so ga študentje, zbrani v Slovenskem klubu, ki so bili levičarsko in hkrati narodnostno usmerjeni. Njihovo geslo, zapisano tudi v uvodniku prve številke časopisa, je bilo: 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*