Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

25. september - kipar in poezija kamna

25.09.2022

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja

Anton Peterlin velja za enega najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. 1949. leta je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. *Posnetek Je o njem povedal dr. Stanislav Južnič. O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govore številna visoka priznanja, ki jih je prejel, pa tudi članstvo v treh znanstvenih  akademijah in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze. Fizik Anton Peterlin se je rodil leta 1908 v Ljubljani.

Zbiralec ljudskih pesmi Josip Dravec je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Leta 1949 je kot zunanji sodelavec Inštituta za ljudsko umjetnost v Zagrebu začel najprej zbirati in raziskovati glasbeno folkloro Prekmurja in pozneje še Prlekije. Zbrano gradivo je objavil in strokovno analiziral v dveh knjigah ter obema dodal analitična uvoda. Glasbeno-folkloristični monografiji: Glasbena folklora Prlekije in Glasbena folklora Prekmurja sta še danes vir za številna proučevanja. Josip Dravec se je rodil pred 110 leti (1912) v Martjancih v Prekmurju.

Kipar Janez Pirnat je izšel iz umetniško ustvarjalne družine. Njegova mama je bila pisateljica Nada Kraigher, pisatelj je bil tudi ded Makso Pirnat, oče pa je bil kipar Nikolaj Pirnat, ki ga je prvi učil risanja in modeliranja, po očetovi smrti pa se je zbližal s kiparjem Jakobom Savinškom. Leta 1959 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in specializiral pri Karlu Putrihu. Po izpopolnjevanju v tujini si je začel urejati atelje v bližini Umaga, v šestdesetih letih pa je sodeloval pri organizaciji umetniškega ustvarjalnega okolja v Grožnjanu. *Posnetek Med njegova najbolj znana dela sodijo spomenik partizanskemu poveljniku Francu Rozmanu - Stanetu na vogalu Šubičeve in Slovenske ceste, portret Jurija Vege ob Tržaški cesti, spominski relief Jožetu Plečniku v kleti Narodne in univerzitetne knjižnice, spominski relief Gabrijelu Gruberju na vogalu Gruberjeve palače ob Levstikovem trgu, kip Marjana Kozine v avli Slovenske filharmonije in Spomenik kulturnim delavcem, padlim v narodnoosvobodilnem boju v severnem mestnem parku, ki so ga odkrili leta 2011. Za ta prispevek mestu je prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljane. Pirnatove spomenike najdemo tudi drugod – spomenik Valentinu Staniču v Kanalu, Antonu Veluščku v Novi Gorici, Stanku Bloudku v Idriji in Mariji Tereziji v Šenčurju. Bil je tudi odličen risar in grafik. Kipar Janez Pirnat se je rodil pred 90 leti (1932) v Ljubljani.

Leta 1936  je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z imenom “1551”. Časnik si je izbral tak naslov v spomin na leto izida prve slovenske knjige. Izhajal je v letih pred drugo svetovno vojno in je poleg univerzitetnih obravnaval številna druga javna vprašanja. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi ter nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Izdajali so ga študentje, zbrani v Slovenskem klubu, ki so bili levičarsko in hkrati narodnostno usmerjeni. Njihovo geslo, zapisano tudi v uvodniku prve številke časopisa, je bilo: 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

25. september - kipar in poezija kamna

25.09.2022

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja

Anton Peterlin velja za enega najpomembnejših slovenskih fizikov. Po diplomi na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Berlinu in na Planckovem inštitutu. Že v disertaciji se je usmeril na področje velemolekul. Doktoriral je leta 1938 v Berlinu in po koncu vojne postal redni profesor fizike na univerzi v Ljubljani. S svojim delom pri preučevanju velemolekul je uresničil pobudo Borisa Kidriča in ustanovil Fizikalni inštitut (sedanji Inštitut Jožefa Štefana) ter bil njegov prvi vodja. 1949. leta je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. *Posnetek Je o njem povedal dr. Stanislav Južnič. O nadvse uspešnem pedagoškem, organizacijskem in raziskovalnem delu s pomembnimi rezultati na področju temeljnih raziskav ter tehnoloških aplikacij Antona Peterlina govore številna visoka priznanja, ki jih je prejel, pa tudi članstvo v treh znanstvenih  akademijah in imenovanje za častnega člana ljubljanske univerze. Fizik Anton Peterlin se je rodil leta 1908 v Ljubljani.

Zbiralec ljudskih pesmi Josip Dravec je študiral na glasbeni šoli v Beogradu, od leta 1941 pa je deloval v Zagrebu. Bil je profesor glasbe ter kot violist član radijskega, opernega in filharmoničnega orkestra v Zagrebu. Leta 1949 je kot zunanji sodelavec Inštituta za ljudsko umjetnost v Zagrebu začel najprej zbirati in raziskovati glasbeno folkloro Prekmurja in pozneje še Prlekije. Zbrano gradivo je objavil in strokovno analiziral v dveh knjigah ter obema dodal analitična uvoda. Glasbeno-folkloristični monografiji: Glasbena folklora Prlekije in Glasbena folklora Prekmurja sta še danes vir za številna proučevanja. Josip Dravec se je rodil pred 110 leti (1912) v Martjancih v Prekmurju.

Kipar Janez Pirnat je izšel iz umetniško ustvarjalne družine. Njegova mama je bila pisateljica Nada Kraigher, pisatelj je bil tudi ded Makso Pirnat, oče pa je bil kipar Nikolaj Pirnat, ki ga je prvi učil risanja in modeliranja, po očetovi smrti pa se je zbližal s kiparjem Jakobom Savinškom. Leta 1959 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in specializiral pri Karlu Putrihu. Po izpopolnjevanju v tujini si je začel urejati atelje v bližini Umaga, v šestdesetih letih pa je sodeloval pri organizaciji umetniškega ustvarjalnega okolja v Grožnjanu. *Posnetek Med njegova najbolj znana dela sodijo spomenik partizanskemu poveljniku Francu Rozmanu - Stanetu na vogalu Šubičeve in Slovenske ceste, portret Jurija Vege ob Tržaški cesti, spominski relief Jožetu Plečniku v kleti Narodne in univerzitetne knjižnice, spominski relief Gabrijelu Gruberju na vogalu Gruberjeve palače ob Levstikovem trgu, kip Marjana Kozine v avli Slovenske filharmonije in Spomenik kulturnim delavcem, padlim v narodnoosvobodilnem boju v severnem mestnem parku, ki so ga odkrili leta 2011. Za ta prispevek mestu je prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljane. Pirnatove spomenike najdemo tudi drugod – spomenik Valentinu Staniču v Kanalu, Antonu Veluščku v Novi Gorici, Stanku Bloudku v Idriji in Mariji Tereziji v Šenčurju. Bil je tudi odličen risar in grafik. Kipar Janez Pirnat se je rodil pred 90 leti (1932) v Ljubljani.

Leta 1936  je izšla prva številka akademskega glasila za univerzitetna in javna vprašanja z imenom “1551”. Časnik si je izbral tak naslov v spomin na leto izida prve slovenske knjige. Izhajal je v letih pred drugo svetovno vojno in je poleg univerzitetnih obravnaval številna druga javna vprašanja. Obravnaval je zahtevo po slovenski narodni in politični samoodločbi ter nasprotoval jugoslovanskemu unitarizmu. Izdajali so ga študentje, zbrani v Slovenskem klubu, ki so bili levičarsko in hkrati narodnostno usmerjeni. Njihovo geslo, zapisano tudi v uvodniku prve številke časopisa, je bilo: 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' Zadnja številka akademskega glasila “1551” je izšla junija leta 1938.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 


19.09.2023

19. september - Bogdan Norčič (1953) "skoraj" svetovni rekorder

Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

18. september - prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom (1873)

»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

17. september - Rupert Pivec (1863) zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice

Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

16. september - Razglas o priključitvi Primorske svobodni združeni Sloveniji (1943)

Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

15. september - dr.Viktor Volčjak (1913) in Partizanska bolnica Franja

Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

14. september - prva spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši (1874)

Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca


10.12.2023

17. december

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.09.2023

13. september - pretep na železniški postaji na Ptuju (1908)

Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

12. september - Vojaški spopad v okolici Ljubljane (1813)

Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

11. september - Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske (1871)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

10. september - pred 100 leti se je rodil filmski režiser Jane Kavčič

Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

9. september - Mara Kralj (1909) likovna ustvarjalka

Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

8. september - ko je Italijansko okupacijsko vojaštvo odložilo orožje (1943)

Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

7. september - Niko Kralj, arhitekt - industrijski oblikovalec (1920)

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

6. september - pred 100 leti (1923) se je rodil zadnji YU kralj Peter II.

Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

5. september - 75 let hidroeletrarne Mariborski otok (1948)

Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

4. september - Silvan Furlan (1953) snovalec prvega umetniškega kinematografa pri nas

Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna


27.08.2023

3. september - ko je Postojna mesto postala (1909)

Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča


27.08.2023

2. september - agronom Viktor Repanšek (1913) in nove sorte krompirja

Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.08.2023

1. september - pred 100 leti (1923) se je v Puconcih rodil književnik Frank Bükvič

Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 21 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov