Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini
Arhitekt in slikar
Izgubljena romana mrtvega koroškega pisatelja
Marčna revolucija leta 1848 je potisnila v ospredje zahteve po šolanju v narodnem jeziku. Tudi na Slovenskem so rodoljubi zahtevali svojo lastno univerzo. Vlada je njeno ustanovitev v Ljubljani preložila na čas, ko se bo visokošolsko vprašanje v Avstriji “sistematično rešilo”. Dovolila je samo odprtje stolic v “ilirskem (to je kranjskem) jeziku” za civilno in kazensko pravo. Naslednje leto (po zmagi reakcije) so dunajske oblasti pravni študij v Ljubljani odpravile, predavanja v slovenščini pa prenesle v Gradec.
Predavanja iz kazenskega prava so zaupali doktorju Mihaelu Skedlu, ki se je rodil leta 1811 v Šentrupertu na Dolenjskem. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral pravo na Dunaju, leta 1840 promoviral in kmalu postal izredni profesor na univerzi v Gradcu. Tam je Mihael Skedl od poletnega semestra leta 1851 tudi prvi predaval v slovenščini.
Srbski izumitelj Mihajlo Pupin je leta 1891 doktoriral iz fizikalne kemije. V Združenih državah Amerike je bil profesor na sloviti Kolumbijski univerzi. Je avtor številnih izumov in tehničnih izboljšav, njegov najpomembnejši izum pa je izpopolnitev telefonije na velike razdalje. Po ocenah zgodovinarjev je njegova velika zasluga, da so Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjsko Goro in velik del Julijcev s Triglavom na mirovni konferenci v Parizu prisodili Sloveniji oziroma Kraljevini SHS in ne Italiji. Mihajlo Pupin je namreč osebno posredoval pri svojem nekdanjem univerzitetnem sošolcu in poznejšem ameriškem predsedniku Woodrowu Wilsonu, da je ta leta 1919 preklical svoj podpis na že pripravljeni listini, po kateri bi blejsko-jeseniško območje pripadlo Italiji. Prav zato so ga Blejci leta 1921 razglasili za svojega častnega občana, leta 2015 pa je na Bledu dobil tudi spomenik. Mihajlo Pupin se je rodil 9. oktobra 1854 v Idvoru v bližini Pančeva v Banatu.
Boris Kobe je arhitekturo študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, potem pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane. *Posnetek Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Kot slikar je večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije. Arhitekt in slikar Boris Kobe se je rodil leta 1905 v Ljubljani.
Pesnik in pisatelj Maks Sorgo je anglistiko in slavistiko študiral v Gradcu in na Dunaju. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko in poleti leta 1944 padel na fronti blizu Toulona v Franciji. V rokopisu se je ohranila njegova zbirka rodoljubnih, socialnih in ljubezenskih pesmi, rokopisa romana Pri Orehovih in tragedije iz plebiscitnega obdobja pa nista ohranjena. Pesnik in pisatelj Maks Sorgo se je rodil leta 1918 v Šmarjeti v Rožu na Koroškem.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini
Arhitekt in slikar
Izgubljena romana mrtvega koroškega pisatelja
Marčna revolucija leta 1848 je potisnila v ospredje zahteve po šolanju v narodnem jeziku. Tudi na Slovenskem so rodoljubi zahtevali svojo lastno univerzo. Vlada je njeno ustanovitev v Ljubljani preložila na čas, ko se bo visokošolsko vprašanje v Avstriji “sistematično rešilo”. Dovolila je samo odprtje stolic v “ilirskem (to je kranjskem) jeziku” za civilno in kazensko pravo. Naslednje leto (po zmagi reakcije) so dunajske oblasti pravni študij v Ljubljani odpravile, predavanja v slovenščini pa prenesle v Gradec.
Predavanja iz kazenskega prava so zaupali doktorju Mihaelu Skedlu, ki se je rodil leta 1811 v Šentrupertu na Dolenjskem. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral pravo na Dunaju, leta 1840 promoviral in kmalu postal izredni profesor na univerzi v Gradcu. Tam je Mihael Skedl od poletnega semestra leta 1851 tudi prvi predaval v slovenščini.
Srbski izumitelj Mihajlo Pupin je leta 1891 doktoriral iz fizikalne kemije. V Združenih državah Amerike je bil profesor na sloviti Kolumbijski univerzi. Je avtor številnih izumov in tehničnih izboljšav, njegov najpomembnejši izum pa je izpopolnitev telefonije na velike razdalje. Po ocenah zgodovinarjev je njegova velika zasluga, da so Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjsko Goro in velik del Julijcev s Triglavom na mirovni konferenci v Parizu prisodili Sloveniji oziroma Kraljevini SHS in ne Italiji. Mihajlo Pupin je namreč osebno posredoval pri svojem nekdanjem univerzitetnem sošolcu in poznejšem ameriškem predsedniku Woodrowu Wilsonu, da je ta leta 1919 preklical svoj podpis na že pripravljeni listini, po kateri bi blejsko-jeseniško območje pripadlo Italiji. Prav zato so ga Blejci leta 1921 razglasili za svojega častnega občana, leta 2015 pa je na Bledu dobil tudi spomenik. Mihajlo Pupin se je rodil 9. oktobra 1854 v Idvoru v bližini Pančeva v Banatu.
Boris Kobe je arhitekturo študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, potem pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane. *Posnetek Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Kot slikar je večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije. Arhitekt in slikar Boris Kobe se je rodil leta 1905 v Ljubljani.
Pesnik in pisatelj Maks Sorgo je anglistiko in slavistiko študiral v Gradcu in na Dunaju. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko in poleti leta 1944 padel na fronti blizu Toulona v Franciji. V rokopisu se je ohranila njegova zbirka rodoljubnih, socialnih in ljubezenskih pesmi, rokopisa romana Pri Orehovih in tragedije iz plebiscitnega obdobja pa nista ohranjena. Pesnik in pisatelj Maks Sorgo se je rodil leta 1918 v Šmarjeti v Rožu na Koroškem.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov