Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini
Arhitekt in slikar
Izgubljena romana mrtvega koroškega pisatelja
Marčna revolucija leta 1848 je potisnila v ospredje zahteve po šolanju v narodnem jeziku. Tudi na Slovenskem so rodoljubi zahtevali svojo lastno univerzo. Vlada je njeno ustanovitev v Ljubljani preložila na čas, ko se bo visokošolsko vprašanje v Avstriji “sistematično rešilo”. Dovolila je samo odprtje stolic v “ilirskem (to je kranjskem) jeziku” za civilno in kazensko pravo. Naslednje leto (po zmagi reakcije) so dunajske oblasti pravni študij v Ljubljani odpravile, predavanja v slovenščini pa prenesle v Gradec.
Predavanja iz kazenskega prava so zaupali doktorju Mihaelu Skedlu, ki se je rodil leta 1811 v Šentrupertu na Dolenjskem. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral pravo na Dunaju, leta 1840 promoviral in kmalu postal izredni profesor na univerzi v Gradcu. Tam je Mihael Skedl od poletnega semestra leta 1851 tudi prvi predaval v slovenščini.
Srbski izumitelj Mihajlo Pupin je leta 1891 doktoriral iz fizikalne kemije. V Združenih državah Amerike je bil profesor na sloviti Kolumbijski univerzi. Je avtor številnih izumov in tehničnih izboljšav, njegov najpomembnejši izum pa je izpopolnitev telefonije na velike razdalje. Po ocenah zgodovinarjev je njegova velika zasluga, da so Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjsko Goro in velik del Julijcev s Triglavom na mirovni konferenci v Parizu prisodili Sloveniji oziroma Kraljevini SHS in ne Italiji. Mihajlo Pupin je namreč osebno posredoval pri svojem nekdanjem univerzitetnem sošolcu in poznejšem ameriškem predsedniku Woodrowu Wilsonu, da je ta leta 1919 preklical svoj podpis na že pripravljeni listini, po kateri bi blejsko-jeseniško območje pripadlo Italiji. Prav zato so ga Blejci leta 1921 razglasili za svojega častnega občana, leta 2015 pa je na Bledu dobil tudi spomenik. Mihajlo Pupin se je rodil 9. oktobra 1854 v Idvoru v bližini Pančeva v Banatu.
Boris Kobe je arhitekturo študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, potem pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane. *Posnetek Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Kot slikar je večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije. Arhitekt in slikar Boris Kobe se je rodil leta 1905 v Ljubljani.
Pesnik in pisatelj Maks Sorgo je anglistiko in slavistiko študiral v Gradcu in na Dunaju. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko in poleti leta 1944 padel na fronti blizu Toulona v Franciji. V rokopisu se je ohranila njegova zbirka rodoljubnih, socialnih in ljubezenskih pesmi, rokopisa romana Pri Orehovih in tragedije iz plebiscitnega obdobja pa nista ohranjena. Pesnik in pisatelj Maks Sorgo se je rodil leta 1918 v Šmarjeti v Rožu na Koroškem.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini
Arhitekt in slikar
Izgubljena romana mrtvega koroškega pisatelja
Marčna revolucija leta 1848 je potisnila v ospredje zahteve po šolanju v narodnem jeziku. Tudi na Slovenskem so rodoljubi zahtevali svojo lastno univerzo. Vlada je njeno ustanovitev v Ljubljani preložila na čas, ko se bo visokošolsko vprašanje v Avstriji “sistematično rešilo”. Dovolila je samo odprtje stolic v “ilirskem (to je kranjskem) jeziku” za civilno in kazensko pravo. Naslednje leto (po zmagi reakcije) so dunajske oblasti pravni študij v Ljubljani odpravile, predavanja v slovenščini pa prenesle v Gradec.
Predavanja iz kazenskega prava so zaupali doktorju Mihaelu Skedlu, ki se je rodil leta 1811 v Šentrupertu na Dolenjskem. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral pravo na Dunaju, leta 1840 promoviral in kmalu postal izredni profesor na univerzi v Gradcu. Tam je Mihael Skedl od poletnega semestra leta 1851 tudi prvi predaval v slovenščini.
Srbski izumitelj Mihajlo Pupin je leta 1891 doktoriral iz fizikalne kemije. V Združenih državah Amerike je bil profesor na sloviti Kolumbijski univerzi. Je avtor številnih izumov in tehničnih izboljšav, njegov najpomembnejši izum pa je izpopolnitev telefonije na velike razdalje. Po ocenah zgodovinarjev je njegova velika zasluga, da so Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjsko Goro in velik del Julijcev s Triglavom na mirovni konferenci v Parizu prisodili Sloveniji oziroma Kraljevini SHS in ne Italiji. Mihajlo Pupin je namreč osebno posredoval pri svojem nekdanjem univerzitetnem sošolcu in poznejšem ameriškem predsedniku Woodrowu Wilsonu, da je ta leta 1919 preklical svoj podpis na že pripravljeni listini, po kateri bi blejsko-jeseniško območje pripadlo Italiji. Prav zato so ga Blejci leta 1921 razglasili za svojega častnega občana, leta 2015 pa je na Bledu dobil tudi spomenik. Mihajlo Pupin se je rodil 9. oktobra 1854 v Idvoru v bližini Pančeva v Banatu.
Boris Kobe je arhitekturo študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, potem pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane. *Posnetek Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Kot slikar je večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije. Arhitekt in slikar Boris Kobe se je rodil leta 1905 v Ljubljani.
Pesnik in pisatelj Maks Sorgo je anglistiko in slavistiko študiral v Gradcu in na Dunaju. Leta 1941 je bil mobiliziran v nemško vojsko in poleti leta 1944 padel na fronti blizu Toulona v Franciji. V rokopisu se je ohranila njegova zbirka rodoljubnih, socialnih in ljubezenskih pesmi, rokopisa romana Pri Orehovih in tragedije iz plebiscitnega obdobja pa nista ohranjena. Pesnik in pisatelj Maks Sorgo se je rodil leta 1918 v Šmarjeti v Rožu na Koroškem.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov