Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

14. oktober - čut za koroško glasbeno izročilo

14.10.2022


Maturant prijavil svoj prvi patent

Najhujše bombardiranje Maribora

Ukrep varčevanja s pogonskimi gorivi

Glasbeni narodopisec, prirejevalec ljudskih pesmi, pedagog in zborovodja Luka Kramolc je leta 1920 na povabilo Mateja Hubada prišel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati pa je študiral na konservatoriju.  Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi. Njegova je tudi priredba koroške ljudske »Oj, te mlinar«, ki jo bo zapel  mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, dirigent je bil Joško Wrulich, posnetek pa je nastal oktobra leta 1978 *Posnetek  Z Glasbenim narodopisnim inštitutom je Kramolc strokovno sodeloval pri zvočnih snemanjih koroških pesmi in običajev. Tako so na snemanju starega koroškega običaja steljeraje v Šentanelu sodelovali  vaški pevci. Predlagal jim je, da ostanejo skupaj kot zbor in jim izbral ime Šentanelski pavri; za zborovodjo je predlagal svojega nečaka Mitjo Šipka.  Luka Kramolc se je rodil pred 130 leti (1892) v Šentanelu nad Prevaljami na Koroškem.

 

Strojnik Feliks Lobe je svoj prvi patent prijavil že kot maturant, strojništvo pa je začel študirati na češki tehniški visoki šoli v Pragi, vendar so ga zaradi vojne kmalu  vpoklicali in je študij lahko nadaljeval šele po vojni, na Dunaju, kjer je leta 1922 diplomiral. Še isto leto je prevzel vodstveno konstrukcijsko mesto v dunajski tovarni težkih strojev in tirnih vozil. Načrtovati je začel parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaje in si za izvirne rešitve tudi na tem področju pridobil vrsto patentov. Po dunajskem obdobju so sledila desetletja njegovega pionirskega dela, najprej v jugoslovanski težki industriji in nato na ljubljanski univerzi. Na tej je ustvaril temelje za začetek visokošolskega študija strojništva. Ustanovitev ljubljanske strojne fakultete leta 1946 je bila predvsem njegova zasluga. Feliks Lobe, tudi častni doktor ljubljanske univerze, se je rodil leta 1894 v Ljubljani.

 

14.  oktobra  1944  je Maribor doživel najhujši angloameriški bombni napad v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Glavni cilji bombardiranj zavezniških letal so bili: železniški in glavni most čez Dravo, železniška postaja, železniške delavnice ter industrijski obrati - predvsem Tovarna letalskih delov, kjer so izdelovali za potrebe nemške vojne industrije. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. angloameriških bombardiranj Maribora, kjer je bilo v zavezniških letalskih napadih  porušenih ali poškodovanih kar 47 odstotkov zgradb, umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 4200 prebivalcev.

 

14. oktobra pred 40 leti (1982) je jugoslovanski Zvezni izvršni svet, tedanja vlada, uvedel bone za gorivo za motorna vozila. Težave s pomanjkanjem pogonskih goriv so oblasti hotele odpraviti z omejevanjem vožnje po sistemu par-nepar že leta 1979. Po tem sistemu so ob določenih dnevih smeli voziti le osebni avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice. Po tistem, ko so bili uvedeni boni za nakup goriva za zasebno uporabo, so državljani kupovali dodatna osebna vozila, celo muzejske traktorje, porasla pa je tudi prodaja motornih žag, škropilnic in kosilnic – vse zato, da bi bili upravičeni do večjega števila bonov. Ukrep je ostal v veljavi do 1. januarja 1985.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

14. oktober - čut za koroško glasbeno izročilo

14.10.2022


Maturant prijavil svoj prvi patent

Najhujše bombardiranje Maribora

Ukrep varčevanja s pogonskimi gorivi

Glasbeni narodopisec, prirejevalec ljudskih pesmi, pedagog in zborovodja Luka Kramolc je leta 1920 na povabilo Mateja Hubada prišel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati pa je študiral na konservatoriju.  Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi. Njegova je tudi priredba koroške ljudske »Oj, te mlinar«, ki jo bo zapel  mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, dirigent je bil Joško Wrulich, posnetek pa je nastal oktobra leta 1978 *Posnetek  Z Glasbenim narodopisnim inštitutom je Kramolc strokovno sodeloval pri zvočnih snemanjih koroških pesmi in običajev. Tako so na snemanju starega koroškega običaja steljeraje v Šentanelu sodelovali  vaški pevci. Predlagal jim je, da ostanejo skupaj kot zbor in jim izbral ime Šentanelski pavri; za zborovodjo je predlagal svojega nečaka Mitjo Šipka.  Luka Kramolc se je rodil pred 130 leti (1892) v Šentanelu nad Prevaljami na Koroškem.

 

Strojnik Feliks Lobe je svoj prvi patent prijavil že kot maturant, strojništvo pa je začel študirati na češki tehniški visoki šoli v Pragi, vendar so ga zaradi vojne kmalu  vpoklicali in je študij lahko nadaljeval šele po vojni, na Dunaju, kjer je leta 1922 diplomiral. Še isto leto je prevzel vodstveno konstrukcijsko mesto v dunajski tovarni težkih strojev in tirnih vozil. Načrtovati je začel parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaje in si za izvirne rešitve tudi na tem področju pridobil vrsto patentov. Po dunajskem obdobju so sledila desetletja njegovega pionirskega dela, najprej v jugoslovanski težki industriji in nato na ljubljanski univerzi. Na tej je ustvaril temelje za začetek visokošolskega študija strojništva. Ustanovitev ljubljanske strojne fakultete leta 1946 je bila predvsem njegova zasluga. Feliks Lobe, tudi častni doktor ljubljanske univerze, se je rodil leta 1894 v Ljubljani.

 

14.  oktobra  1944  je Maribor doživel najhujši angloameriški bombni napad v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Glavni cilji bombardiranj zavezniških letal so bili: železniški in glavni most čez Dravo, železniška postaja, železniške delavnice ter industrijski obrati - predvsem Tovarna letalskih delov, kjer so izdelovali za potrebe nemške vojne industrije. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. angloameriških bombardiranj Maribora, kjer je bilo v zavezniških letalskih napadih  porušenih ali poškodovanih kar 47 odstotkov zgradb, umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 4200 prebivalcev.

 

14. oktobra pred 40 leti (1982) je jugoslovanski Zvezni izvršni svet, tedanja vlada, uvedel bone za gorivo za motorna vozila. Težave s pomanjkanjem pogonskih goriv so oblasti hotele odpraviti z omejevanjem vožnje po sistemu par-nepar že leta 1979. Po tem sistemu so ob določenih dnevih smeli voziti le osebni avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice. Po tistem, ko so bili uvedeni boni za nakup goriva za zasebno uporabo, so državljani kupovali dodatna osebna vozila, celo muzejske traktorje, porasla pa je tudi prodaja motornih žag, škropilnic in kosilnic – vse zato, da bi bili upravičeni do večjega števila bonov. Ukrep je ostal v veljavi do 1. januarja 1985.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.06.2023

12. junij - dan srbsko-slovenskega prijateljstva (1903)

»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

11. junij - nova povojna šolska zakonodaja (1946)

Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist


05.06.2023

10. junij - mornar na vojni ladji »Szent Istvan«

Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika


05.06.2023

9. junij - 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije

Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča


05.06.2023

8. junij - Primož Trubar za 505. rojstni dan dobi vrtnico

Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju


05.06.2023

7. junij - dan slovenskih izgnancev

Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

6. junij - »Dol z rdečo buržoazijo!« (1968)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra


05.06.2023

5. junij - politično motiviran umor študenta - protestnika (1937)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani


29.05.2023

4. junij - pred 100 leti se je rodil škof dr. Vekoslav Grmič

“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

3. junij - 300 let od rojstva utemeljitelja naše botanične vede

Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

2. junij - prisega vojakov v učnih centrih Teritorialne obrambe

Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo


29.05.2023

1. junij - 160 let železniške povezava Celovca z Mariborom

Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

31. maj - prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah

Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem


29.05.2023

30. maj - politično preslišana Majniška deklaracija

Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

29. maj - dr. Ivan Šušteršič (1863) zagovornik trialistične ureditve monarhije

»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

28. maj - 120 let Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko

Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

27. maj - Angleški potopisec Edward Brown in polihistor Janez V. Valvazor

»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

26. maj - 80 let trilogije "Bobri" Janeza Jalna

Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

25. maj - Janez Polda, smučarski skakalec, ki je prestavljal meje

Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

24. maj - Branka Jurca, urednica Cicibana in književnica

Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 26 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov