Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maturant prijavil svoj prvi patent
Najhujše bombardiranje Maribora
Ukrep varčevanja s pogonskimi gorivi
Glasbeni narodopisec, prirejevalec ljudskih pesmi, pedagog in zborovodja Luka Kramolc je leta 1920 na povabilo Mateja Hubada prišel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati pa je študiral na konservatoriju. Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi. Njegova je tudi priredba koroške ljudske »Oj, te mlinar«, ki jo bo zapel mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, dirigent je bil Joško Wrulich, posnetek pa je nastal oktobra leta 1978 *Posnetek Z Glasbenim narodopisnim inštitutom je Kramolc strokovno sodeloval pri zvočnih snemanjih koroških pesmi in običajev. Tako so na snemanju starega koroškega običaja steljeraje v Šentanelu sodelovali vaški pevci. Predlagal jim je, da ostanejo skupaj kot zbor in jim izbral ime Šentanelski pavri; za zborovodjo je predlagal svojega nečaka Mitjo Šipka. Luka Kramolc se je rodil pred 130 leti (1892) v Šentanelu nad Prevaljami na Koroškem.
Strojnik Feliks Lobe je svoj prvi patent prijavil že kot maturant, strojništvo pa je začel študirati na češki tehniški visoki šoli v Pragi, vendar so ga zaradi vojne kmalu vpoklicali in je študij lahko nadaljeval šele po vojni, na Dunaju, kjer je leta 1922 diplomiral. Še isto leto je prevzel vodstveno konstrukcijsko mesto v dunajski tovarni težkih strojev in tirnih vozil. Načrtovati je začel parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaje in si za izvirne rešitve tudi na tem področju pridobil vrsto patentov. Po dunajskem obdobju so sledila desetletja njegovega pionirskega dela, najprej v jugoslovanski težki industriji in nato na ljubljanski univerzi. Na tej je ustvaril temelje za začetek visokošolskega študija strojništva. Ustanovitev ljubljanske strojne fakultete leta 1946 je bila predvsem njegova zasluga. Feliks Lobe, tudi častni doktor ljubljanske univerze, se je rodil leta 1894 v Ljubljani.
14. oktobra 1944 je Maribor doživel najhujši angloameriški bombni napad v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Glavni cilji bombardiranj zavezniških letal so bili: železniški in glavni most čez Dravo, železniška postaja, železniške delavnice ter industrijski obrati - predvsem Tovarna letalskih delov, kjer so izdelovali za potrebe nemške vojne industrije. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. angloameriških bombardiranj Maribora, kjer je bilo v zavezniških letalskih napadih porušenih ali poškodovanih kar 47 odstotkov zgradb, umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 4200 prebivalcev.
14. oktobra pred 40 leti (1982) je jugoslovanski Zvezni izvršni svet, tedanja vlada, uvedel bone za gorivo za motorna vozila. Težave s pomanjkanjem pogonskih goriv so oblasti hotele odpraviti z omejevanjem vožnje po sistemu par-nepar že leta 1979. Po tem sistemu so ob določenih dnevih smeli voziti le osebni avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice. Po tistem, ko so bili uvedeni boni za nakup goriva za zasebno uporabo, so državljani kupovali dodatna osebna vozila, celo muzejske traktorje, porasla pa je tudi prodaja motornih žag, škropilnic in kosilnic – vse zato, da bi bili upravičeni do večjega števila bonov. Ukrep je ostal v veljavi do 1. januarja 1985.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Maturant prijavil svoj prvi patent
Najhujše bombardiranje Maribora
Ukrep varčevanja s pogonskimi gorivi
Glasbeni narodopisec, prirejevalec ljudskih pesmi, pedagog in zborovodja Luka Kramolc je leta 1920 na povabilo Mateja Hubada prišel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati pa je študiral na konservatoriju. Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi. Njegova je tudi priredba koroške ljudske »Oj, te mlinar«, ki jo bo zapel mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, dirigent je bil Joško Wrulich, posnetek pa je nastal oktobra leta 1978 *Posnetek Z Glasbenim narodopisnim inštitutom je Kramolc strokovno sodeloval pri zvočnih snemanjih koroških pesmi in običajev. Tako so na snemanju starega koroškega običaja steljeraje v Šentanelu sodelovali vaški pevci. Predlagal jim je, da ostanejo skupaj kot zbor in jim izbral ime Šentanelski pavri; za zborovodjo je predlagal svojega nečaka Mitjo Šipka. Luka Kramolc se je rodil pred 130 leti (1892) v Šentanelu nad Prevaljami na Koroškem.
Strojnik Feliks Lobe je svoj prvi patent prijavil že kot maturant, strojništvo pa je začel študirati na češki tehniški visoki šoli v Pragi, vendar so ga zaradi vojne kmalu vpoklicali in je študij lahko nadaljeval šele po vojni, na Dunaju, kjer je leta 1922 diplomiral. Še isto leto je prevzel vodstveno konstrukcijsko mesto v dunajski tovarni težkih strojev in tirnih vozil. Načrtovati je začel parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaje in si za izvirne rešitve tudi na tem področju pridobil vrsto patentov. Po dunajskem obdobju so sledila desetletja njegovega pionirskega dela, najprej v jugoslovanski težki industriji in nato na ljubljanski univerzi. Na tej je ustvaril temelje za začetek visokošolskega študija strojništva. Ustanovitev ljubljanske strojne fakultete leta 1946 je bila predvsem njegova zasluga. Feliks Lobe, tudi častni doktor ljubljanske univerze, se je rodil leta 1894 v Ljubljani.
14. oktobra 1944 je Maribor doživel najhujši angloameriški bombni napad v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Glavni cilji bombardiranj zavezniških letal so bili: železniški in glavni most čez Dravo, železniška postaja, železniške delavnice ter industrijski obrati - predvsem Tovarna letalskih delov, kjer so izdelovali za potrebe nemške vojne industrije. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. angloameriških bombardiranj Maribora, kjer je bilo v zavezniških letalskih napadih porušenih ali poškodovanih kar 47 odstotkov zgradb, umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 4200 prebivalcev.
14. oktobra pred 40 leti (1982) je jugoslovanski Zvezni izvršni svet, tedanja vlada, uvedel bone za gorivo za motorna vozila. Težave s pomanjkanjem pogonskih goriv so oblasti hotele odpraviti z omejevanjem vožnje po sistemu par-nepar že leta 1979. Po tem sistemu so ob določenih dnevih smeli voziti le osebni avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice. Po tistem, ko so bili uvedeni boni za nakup goriva za zasebno uporabo, so državljani kupovali dodatna osebna vozila, celo muzejske traktorje, porasla pa je tudi prodaja motornih žag, škropilnic in kosilnic – vse zato, da bi bili upravičeni do večjega števila bonov. Ukrep je ostal v veljavi do 1. januarja 1985.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov