Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej
Atletinja rekorderka
Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Umetnostni zgodovinar Janez Flis je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je opisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil leta 1841 na Dobu.
Ustanovni občni zbor "Slovenskega planinskega društva" je potekal na današnji dan pred 130 leti (1893). Pobudo za ustanovitev so dali "piparji", prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli ustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati Planinski vestnik in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. Leta 1948 je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije, ki se ponaša tudi s svojo himno. *Posnetek Besedilo pesmi Oj Triglav moj dom je napisal Matija Zemljič, uglasbil pa jo je Jakob Aljaž. V priredbi za moški zbor so jo prvič zapeli 10. avgusta 1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici.
Draga Stamejčič Pokovec, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: 5. septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami s časom 10.5 izenačila svetovni rekord. *Posnetek Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov. Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete Mednarodne atletske zveze in Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila leta 1937 v Ljubljani.
Kurentovanje na Ptuju je dobilo ime po najbolj znanem tradicionalnem pustnem liku kurentu oziroma korantu. Prvo tako prireditev po ptujskih mestnih ulicah so pripravili na pustno soboto, 27. februarja 1960. Zamisel o organiziranem kurentovanju sega v petdeseta leta dvajsetega stoletja, čeprav je dokumentirano praznovanje pusta na ulicah Ptuju še starejše. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je Dragu Haslu, ravnatelju Študijske knjižnice na Ptuju, etnologinji in umetnostni zgodovinarki dr. Štefki Cobelj ter drugim zbranim okoli Zgodovinskega društva porodila ideja, da bi na Ptuju vsako leto organizirali večjo pustno prireditev, s katero bi preprečili izumiranje še obstoječih pustnih običajev.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej
Atletinja rekorderka
Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Umetnostni zgodovinar Janez Flis je leta 1885 izdal prvo slovensko knjigo o zgodovini arhitekture z naslovom “Stavbinski slogi: zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina”. Na ljubljanskem bogoslovju je predaval cerkveno umetnost in ob tem poudarjal pomen spomeniškega varovanja, s svojim delom o zgodovini arhitekture pa je utemeljil tudi slovensko arhitekturno terminologijo. V posebni knjigi je opisal umetnost na Kranjskem od renesanse naprej. Med drugim je bil tudi ustanovitelj in od leta 1910 predsednik Društva za cerkveno umetnost v Ljubljani, leta 1907 pa je vodil obnovo ljubljanske stolnice. Janez Flis se je rodil leta 1841 na Dobu.
Ustanovni občni zbor "Slovenskega planinskega društva" je potekal na današnji dan pred 130 leti (1893). Pobudo za ustanovitev so dali "piparji", prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli ustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati Planinski vestnik in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. Leta 1948 je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije, ki se ponaša tudi s svojo himno. *Posnetek Besedilo pesmi Oj Triglav moj dom je napisal Matija Zemljič, uglasbil pa jo je Jakob Aljaž. V priredbi za moški zbor so jo prvič zapeli 10. avgusta 1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici.
Draga Stamejčič Pokovec, članica atletskega kluba Kladivar, je prva slovenska atletinja, ki se je vpisala v knjigo svetovnih rekordov: 5. septembra leta 1964 je na mitingu v Celju v teku na 80 metrov z ovirami s časom 10.5 izenačila svetovni rekord. *Posnetek Sicer pa je več kot stokrat izboljšala jugoslovanske oziroma slovenske rekorde v peteroboju, skoku v daljino, v teku na 80 metrov z ovirami ter v teku na 100 in 200 metrov. To jo uvršča med najbolj vsestranske slovenske atletinje vseh časov. Nastopila je tudi na poletnih olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu in štiri leta pozneje v Tokiu. Je dobitnica zlate plakete Mednarodne atletske zveze in Bloudkove nagrade ter članica slovenskega Hrama slavnih športnikov in športnic. Draga Stamejčič Pokovec se je rodila leta 1937 v Ljubljani.
Kurentovanje na Ptuju je dobilo ime po najbolj znanem tradicionalnem pustnem liku kurentu oziroma korantu. Prvo tako prireditev po ptujskih mestnih ulicah so pripravili na pustno soboto, 27. februarja 1960. Zamisel o organiziranem kurentovanju sega v petdeseta leta dvajsetega stoletja, čeprav je dokumentirano praznovanje pusta na ulicah Ptuju še starejše. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je Dragu Haslu, ravnatelju Študijske knjižnice na Ptuju, etnologinji in umetnostni zgodovinarki dr. Štefki Cobelj ter drugim zbranim okoli Zgodovinskega društva porodila ideja, da bi na Ptuju vsako leto organizirali večjo pustno prireditev, s katero bi preprečili izumiranje še obstoječih pustnih običajev.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov