Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pobudnik Zdravniškega vestnika
Zapisan časnikarstvu na Primorskem
Obujena in prepovedana časopisna satira
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti Franc Derganc. Diplomiral je na Dunaju, nato se je izpopolnjeval v kirurgiji na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvedel je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in slovensko medicinsko terminologijo. Leta 1929 je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bil boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
Leta 1917 se je v Zgoniku rodil novinar Danilo Milič. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, nato sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v uredništvih primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper/Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.
Pred 95 leti (1928) se je v Mislinji rodil slikar in grafik Jože Tisnikar. Bil je samouk, vrsto let je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici bolnišnice v Slovenj Gradcu. Takrat je začel tudi slikati. Njegovo delo je opazil primarij dr. Stane Strnad, ga spodbujal in podpiral ter leta 1954 seznanil z akademskim slikarjem Karlom Pečkom; ta je pozneje postal njegov mentor. Leta 1955 je naslikal prvo oljno sliko iz prosekture – Obdukcijo – tri leta pozneje pa je prvič samostojno razstavljal na kongresu kirurgov v Ljubljani. *Posnetek Leta 1963 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in že istega leta prvič razstavljal v tujini, v galeriji Künstlerhaus na Dunaju. Pomembno nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada – je prejel leta 1970. Jože Tisnikar je doma in na tujem zaslovel po svojih upodobitvah krokarjev in temačnih podobah z ekspresivnimi in eksistencialističnimi vsebinami. Bil je eden najbolj samosvojih slovenskih slikarjev, likovna kritika ga uvršča v temni modernizem.
Leta 1938 je začel v Mariboru izhajati Toti list, s podnaslovom List dobre volje za Slovence, starosta slovenskih satiričnih časnikov. Njegov urednik in gonilna sila je bil črkostavec, satirik, glasbenik, igralec in novinar Božo Podkrajšek. Skupaj z mariborskim okrožnim sodnikom in zgodovinarjem dr. Vladimirjem Travnerjem je napisal celotno prvo številko, ki je bila posvečena mariborskemu nogometu in je izšla v tisoč izvodih. Ko so oblasti leta 1941 list prepovedale, ga je nasledil Novi Toti list – njegova zadnja številka je izšla dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Prvotni Toti list je v obdobju vzpona nacizma vztrajno smešil značajske slabosti posameznih politikov in predstavnikov družbenega življenja ter satirično opisoval aktualne razmere v obdobju gospodarske krize in vzpon totalitarnih režimov. Leta 1952 ga je Božo Podkrajšek za dve leti znova oživil. Sledile so prekinitev izhajanja, kratka vrnitev v šestdesetih letih, pa spet v osemdesetih in aktualna obuditev ob 80. obletnici izida prve številke.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pobudnik Zdravniškega vestnika
Zapisan časnikarstvu na Primorskem
Obujena in prepovedana časopisna satira
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti Franc Derganc. Diplomiral je na Dunaju, nato se je izpopolnjeval v kirurgiji na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvedel je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in slovensko medicinsko terminologijo. Leta 1929 je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bil boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
Leta 1917 se je v Zgoniku rodil novinar Danilo Milič. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, nato sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v uredništvih primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper/Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.
Pred 95 leti (1928) se je v Mislinji rodil slikar in grafik Jože Tisnikar. Bil je samouk, vrsto let je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici bolnišnice v Slovenj Gradcu. Takrat je začel tudi slikati. Njegovo delo je opazil primarij dr. Stane Strnad, ga spodbujal in podpiral ter leta 1954 seznanil z akademskim slikarjem Karlom Pečkom; ta je pozneje postal njegov mentor. Leta 1955 je naslikal prvo oljno sliko iz prosekture – Obdukcijo – tri leta pozneje pa je prvič samostojno razstavljal na kongresu kirurgov v Ljubljani. *Posnetek Leta 1963 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in že istega leta prvič razstavljal v tujini, v galeriji Künstlerhaus na Dunaju. Pomembno nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada – je prejel leta 1970. Jože Tisnikar je doma in na tujem zaslovel po svojih upodobitvah krokarjev in temačnih podobah z ekspresivnimi in eksistencialističnimi vsebinami. Bil je eden najbolj samosvojih slovenskih slikarjev, likovna kritika ga uvršča v temni modernizem.
Leta 1938 je začel v Mariboru izhajati Toti list, s podnaslovom List dobre volje za Slovence, starosta slovenskih satiričnih časnikov. Njegov urednik in gonilna sila je bil črkostavec, satirik, glasbenik, igralec in novinar Božo Podkrajšek. Skupaj z mariborskim okrožnim sodnikom in zgodovinarjem dr. Vladimirjem Travnerjem je napisal celotno prvo številko, ki je bila posvečena mariborskemu nogometu in je izšla v tisoč izvodih. Ko so oblasti leta 1941 list prepovedale, ga je nasledil Novi Toti list – njegova zadnja številka je izšla dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Prvotni Toti list je v obdobju vzpona nacizma vztrajno smešil značajske slabosti posameznih politikov in predstavnikov družbenega življenja ter satirično opisoval aktualne razmere v obdobju gospodarske krize in vzpon totalitarnih režimov. Leta 1952 ga je Božo Podkrajšek za dve leti znova oživil. Sledile so prekinitev izhajanja, kratka vrnitev v šestdesetih letih, pa spet v osemdesetih in aktualna obuditev ob 80. obletnici izida prve številke.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov