Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pobudnik Zdravniškega vestnika
Zapisan časnikarstvu na Primorskem
Obujena in prepovedana časopisna satira
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti Franc Derganc. Diplomiral je na Dunaju, nato se je izpopolnjeval v kirurgiji na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvedel je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in slovensko medicinsko terminologijo. Leta 1929 je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bil boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
Leta 1917 se je v Zgoniku rodil novinar Danilo Milič. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, nato sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v uredništvih primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper/Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.
Pred 95 leti (1928) se je v Mislinji rodil slikar in grafik Jože Tisnikar. Bil je samouk, vrsto let je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici bolnišnice v Slovenj Gradcu. Takrat je začel tudi slikati. Njegovo delo je opazil primarij dr. Stane Strnad, ga spodbujal in podpiral ter leta 1954 seznanil z akademskim slikarjem Karlom Pečkom; ta je pozneje postal njegov mentor. Leta 1955 je naslikal prvo oljno sliko iz prosekture – Obdukcijo – tri leta pozneje pa je prvič samostojno razstavljal na kongresu kirurgov v Ljubljani. *Posnetek Leta 1963 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in že istega leta prvič razstavljal v tujini, v galeriji Künstlerhaus na Dunaju. Pomembno nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada – je prejel leta 1970. Jože Tisnikar je doma in na tujem zaslovel po svojih upodobitvah krokarjev in temačnih podobah z ekspresivnimi in eksistencialističnimi vsebinami. Bil je eden najbolj samosvojih slovenskih slikarjev, likovna kritika ga uvršča v temni modernizem.
Leta 1938 je začel v Mariboru izhajati Toti list, s podnaslovom List dobre volje za Slovence, starosta slovenskih satiričnih časnikov. Njegov urednik in gonilna sila je bil črkostavec, satirik, glasbenik, igralec in novinar Božo Podkrajšek. Skupaj z mariborskim okrožnim sodnikom in zgodovinarjem dr. Vladimirjem Travnerjem je napisal celotno prvo številko, ki je bila posvečena mariborskemu nogometu in je izšla v tisoč izvodih. Ko so oblasti leta 1941 list prepovedale, ga je nasledil Novi Toti list – njegova zadnja številka je izšla dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Prvotni Toti list je v obdobju vzpona nacizma vztrajno smešil značajske slabosti posameznih politikov in predstavnikov družbenega življenja ter satirično opisoval aktualne razmere v obdobju gospodarske krize in vzpon totalitarnih režimov. Leta 1952 ga je Božo Podkrajšek za dve leti znova oživil. Sledile so prekinitev izhajanja, kratka vrnitev v šestdesetih letih, pa spet v osemdesetih in aktualna obuditev ob 80. obletnici izida prve številke.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pobudnik Zdravniškega vestnika
Zapisan časnikarstvu na Primorskem
Obujena in prepovedana časopisna satira
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti Franc Derganc. Diplomiral je na Dunaju, nato se je izpopolnjeval v kirurgiji na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvedel je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in slovensko medicinsko terminologijo. Leta 1929 je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bil boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
Leta 1917 se je v Zgoniku rodil novinar Danilo Milič. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, nato sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v uredništvih primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper/Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.
Pred 95 leti (1928) se je v Mislinji rodil slikar in grafik Jože Tisnikar. Bil je samouk, vrsto let je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici bolnišnice v Slovenj Gradcu. Takrat je začel tudi slikati. Njegovo delo je opazil primarij dr. Stane Strnad, ga spodbujal in podpiral ter leta 1954 seznanil z akademskim slikarjem Karlom Pečkom; ta je pozneje postal njegov mentor. Leta 1955 je naslikal prvo oljno sliko iz prosekture – Obdukcijo – tri leta pozneje pa je prvič samostojno razstavljal na kongresu kirurgov v Ljubljani. *Posnetek Leta 1963 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in že istega leta prvič razstavljal v tujini, v galeriji Künstlerhaus na Dunaju. Pomembno nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada – je prejel leta 1970. Jože Tisnikar je doma in na tujem zaslovel po svojih upodobitvah krokarjev in temačnih podobah z ekspresivnimi in eksistencialističnimi vsebinami. Bil je eden najbolj samosvojih slovenskih slikarjev, likovna kritika ga uvršča v temni modernizem.
Leta 1938 je začel v Mariboru izhajati Toti list, s podnaslovom List dobre volje za Slovence, starosta slovenskih satiričnih časnikov. Njegov urednik in gonilna sila je bil črkostavec, satirik, glasbenik, igralec in novinar Božo Podkrajšek. Skupaj z mariborskim okrožnim sodnikom in zgodovinarjem dr. Vladimirjem Travnerjem je napisal celotno prvo številko, ki je bila posvečena mariborskemu nogometu in je izšla v tisoč izvodih. Ko so oblasti leta 1941 list prepovedale, ga je nasledil Novi Toti list – njegova zadnja številka je izšla dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Prvotni Toti list je v obdobju vzpona nacizma vztrajno smešil značajske slabosti posameznih politikov in predstavnikov družbenega življenja ter satirično opisoval aktualne razmere v obdobju gospodarske krize in vzpon totalitarnih režimov. Leta 1952 ga je Božo Podkrajšek za dve leti znova oživil. Sledile so prekinitev izhajanja, kratka vrnitev v šestdesetih letih, pa spet v osemdesetih in aktualna obuditev ob 80. obletnici izida prve številke.
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov