Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pobudnik Zdravniškega vestnika
Zapisan časnikarstvu na Primorskem
Obujena in prepovedana časopisna satira
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti Franc Derganc. Diplomiral je na Dunaju, nato se je izpopolnjeval v kirurgiji na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvedel je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in slovensko medicinsko terminologijo. Leta 1929 je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bil boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
Leta 1917 se je v Zgoniku rodil novinar Danilo Milič. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, nato sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v uredništvih primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper/Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.
Pred 95 leti (1928) se je v Mislinji rodil slikar in grafik Jože Tisnikar. Bil je samouk, vrsto let je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici bolnišnice v Slovenj Gradcu. Takrat je začel tudi slikati. Njegovo delo je opazil primarij dr. Stane Strnad, ga spodbujal in podpiral ter leta 1954 seznanil z akademskim slikarjem Karlom Pečkom; ta je pozneje postal njegov mentor. Leta 1955 je naslikal prvo oljno sliko iz prosekture – Obdukcijo – tri leta pozneje pa je prvič samostojno razstavljal na kongresu kirurgov v Ljubljani. *Posnetek Leta 1963 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in že istega leta prvič razstavljal v tujini, v galeriji Künstlerhaus na Dunaju. Pomembno nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada – je prejel leta 1970. Jože Tisnikar je doma in na tujem zaslovel po svojih upodobitvah krokarjev in temačnih podobah z ekspresivnimi in eksistencialističnimi vsebinami. Bil je eden najbolj samosvojih slovenskih slikarjev, likovna kritika ga uvršča v temni modernizem.
Leta 1938 je začel v Mariboru izhajati Toti list, s podnaslovom List dobre volje za Slovence, starosta slovenskih satiričnih časnikov. Njegov urednik in gonilna sila je bil črkostavec, satirik, glasbenik, igralec in novinar Božo Podkrajšek. Skupaj z mariborskim okrožnim sodnikom in zgodovinarjem dr. Vladimirjem Travnerjem je napisal celotno prvo številko, ki je bila posvečena mariborskemu nogometu in je izšla v tisoč izvodih. Ko so oblasti leta 1941 list prepovedale, ga je nasledil Novi Toti list – njegova zadnja številka je izšla dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Prvotni Toti list je v obdobju vzpona nacizma vztrajno smešil značajske slabosti posameznih politikov in predstavnikov družbenega življenja ter satirično opisoval aktualne razmere v obdobju gospodarske krize in vzpon totalitarnih režimov. Leta 1952 ga je Božo Podkrajšek za dve leti znova oživil. Sledile so prekinitev izhajanja, kratka vrnitev v šestdesetih letih, pa spet v osemdesetih in aktualna obuditev ob 80. obletnici izida prve številke.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pobudnik Zdravniškega vestnika
Zapisan časnikarstvu na Primorskem
Obujena in prepovedana časopisna satira
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti Franc Derganc. Diplomiral je na Dunaju, nato se je izpopolnjeval v kirurgiji na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvedel je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in slovensko medicinsko terminologijo. Leta 1929 je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bil boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.
Leta 1917 se je v Zgoniku rodil novinar Danilo Milič. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, nato sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v uredništvih primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika. Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper/Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.
Pred 95 leti (1928) se je v Mislinji rodil slikar in grafik Jože Tisnikar. Bil je samouk, vrsto let je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici bolnišnice v Slovenj Gradcu. Takrat je začel tudi slikati. Njegovo delo je opazil primarij dr. Stane Strnad, ga spodbujal in podpiral ter leta 1954 seznanil z akademskim slikarjem Karlom Pečkom; ta je pozneje postal njegov mentor. Leta 1955 je naslikal prvo oljno sliko iz prosekture – Obdukcijo – tri leta pozneje pa je prvič samostojno razstavljal na kongresu kirurgov v Ljubljani. *Posnetek Leta 1963 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in že istega leta prvič razstavljal v tujini, v galeriji Künstlerhaus na Dunaju. Pomembno nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada – je prejel leta 1970. Jože Tisnikar je doma in na tujem zaslovel po svojih upodobitvah krokarjev in temačnih podobah z ekspresivnimi in eksistencialističnimi vsebinami. Bil je eden najbolj samosvojih slovenskih slikarjev, likovna kritika ga uvršča v temni modernizem.
Leta 1938 je začel v Mariboru izhajati Toti list, s podnaslovom List dobre volje za Slovence, starosta slovenskih satiričnih časnikov. Njegov urednik in gonilna sila je bil črkostavec, satirik, glasbenik, igralec in novinar Božo Podkrajšek. Skupaj z mariborskim okrožnim sodnikom in zgodovinarjem dr. Vladimirjem Travnerjem je napisal celotno prvo številko, ki je bila posvečena mariborskemu nogometu in je izšla v tisoč izvodih. Ko so oblasti leta 1941 list prepovedale, ga je nasledil Novi Toti list – njegova zadnja številka je izšla dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Prvotni Toti list je v obdobju vzpona nacizma vztrajno smešil značajske slabosti posameznih politikov in predstavnikov družbenega življenja ter satirično opisoval aktualne razmere v obdobju gospodarske krize in vzpon totalitarnih režimov. Leta 1952 ga je Božo Podkrajšek za dve leti znova oživil. Sledile so prekinitev izhajanja, kratka vrnitev v šestdesetih letih, pa spet v osemdesetih in aktualna obuditev ob 80. obletnici izida prve številke.
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov