Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1877 se je v Semiču rodil zdravnik in organizator kirurške dejavnosti  Franc Derganc. Diplomiral je na Dunaju, nato se je izpopolnjeval v kirurgiji na Danskem, v Nemčiji, Franciji in Švici. Do leta 1932 je vodil kirurški oddelek ljubljanske bolnišnice. Uvedel je vrsto novosti in tudi sam iskal nove načine dela. Vse od prihoda v Ljubljano si je prizadeval za izdajanje slovenskega zdravstvenega glasila in slovensko medicinsko terminologijo. Leta 1929 je dal pobudo za ustanovitev “Zdravniškega vestnika”; najpomembnejša naloga tega glasila je bil boj za popolno medicinsko fakulteto. Franc Derganc se je posvečal tudi filozofiji in leta 1920 objavil gradivo za filozofski slovar.

Leta 1917 se je v Zgoniku rodil novinar Danilo Milič. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani, nato sodeloval v narodno-osvobodilni vojni in bil leta 1942 interniran. Po kapitulaciji Italije je delal v pokrajinskem odboru Osvobodilne fronte za Slovensko primorje in Trst. Sodeloval je v uredništvih primorskih izdaj Kmečkega glasa in Slovenskega poročevalca, leta 1944 pa je bil tudi urednik Partizanskega dnevnika.  Danilo Milič je po osvoboditvi vodil Radio Koper/Capodistria, in sicer od ustanovitve leta 1949 do leta 1952.

Pred 95 leti (1928) se je v Mislinji rodil slikar in grafik Jože Tisnikar. Bil je samouk, vrsto let je delal kot obdukcijski pomočnik v secirnici bolnišnice v Slovenj Gradcu. Takrat je začel tudi slikati. Njegovo delo je opazil primarij dr. Stane Strnad, ga spodbujal in podpiral ter leta 1954 seznanil z akademskim slikarjem Karlom Pečkom; ta je pozneje postal njegov mentor. Leta 1955 je naslikal prvo oljno sliko iz prosekture – Obdukcijo – tri leta pozneje pa je prvič samostojno razstavljal na kongresu kirurgov v Ljubljani. *Posnetek Leta 1963 je postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov in že istega leta prvič razstavljal v tujini, v galeriji Künstlerhaus na Dunaju. Pomembno nacionalno priznanje – nagrado Prešernovega sklada – je prejel leta 1970. Jože Tisnikar je doma in na tujem zaslovel  po svojih upodobitvah krokarjev in temačnih podobah z ekspresivnimi in eksistencialističnimi vsebinami. Bil je eden najbolj samosvojih slovenskih slikarjev, likovna kritika ga uvršča v temni modernizem.

Leta 1938 je začel v Mariboru izhajati Toti list, s podnaslovom List dobre volje za Slovence, starosta slovenskih satiričnih časnikov. Njegov urednik in gonilna sila je bil črkostavec, satirik, glasbenik, igralec in novinar Božo Podkrajšek. Skupaj z mariborskim okrožnim sodnikom in zgodovinarjem dr. Vladimirjem Travnerjem je napisal celotno prvo številko, ki je bila posvečena mariborskemu nogometu in je izšla v tisoč izvodih. Ko so oblasti leta 1941 list prepovedale, ga je nasledil Novi Toti list – njegova zadnja številka je izšla dan pred nemškim napadom na Jugoslavijo. Prvotni Toti list je v obdobju vzpona nacizma vztrajno smešil značajske slabosti posameznih politikov in predstavnikov družbenega življenja ter satirično opisoval aktualne razmere v obdobju gospodarske krize in vzpon totalitarnih režimov. Leta 1952 ga je  Božo Podkrajšek za dve leti znova oživil. Sledile so prekinitev izhajanja, kratka vrnitev v šestdesetih letih, pa spet v osemdesetih in aktualna obuditev ob 80. obletnici izida prve številke.