Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

14. oktober - čut za koroško glasbeno izročilo

14.10.2022


Maturant prijavil svoj prvi patent

Najhujše bombardiranje Maribora

Ukrep varčevanja s pogonskimi gorivi

Glasbeni narodopisec, prirejevalec ljudskih pesmi, pedagog in zborovodja Luka Kramolc je leta 1920 na povabilo Mateja Hubada prišel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati pa je študiral na konservatoriju.  Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi. Njegova je tudi priredba koroške ljudske »Oj, te mlinar«, ki jo bo zapel  mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, dirigent je bil Joško Wrulich, posnetek pa je nastal oktobra leta 1978 *Posnetek  Z Glasbenim narodopisnim inštitutom je Kramolc strokovno sodeloval pri zvočnih snemanjih koroških pesmi in običajev. Tako so na snemanju starega koroškega običaja steljeraje v Šentanelu sodelovali  vaški pevci. Predlagal jim je, da ostanejo skupaj kot zbor in jim izbral ime Šentanelski pavri; za zborovodjo je predlagal svojega nečaka Mitjo Šipka.  Luka Kramolc se je rodil pred 130 leti (1892) v Šentanelu nad Prevaljami na Koroškem.

 

Strojnik Feliks Lobe je svoj prvi patent prijavil že kot maturant, strojništvo pa je začel študirati na češki tehniški visoki šoli v Pragi, vendar so ga zaradi vojne kmalu  vpoklicali in je študij lahko nadaljeval šele po vojni, na Dunaju, kjer je leta 1922 diplomiral. Še isto leto je prevzel vodstveno konstrukcijsko mesto v dunajski tovarni težkih strojev in tirnih vozil. Načrtovati je začel parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaje in si za izvirne rešitve tudi na tem področju pridobil vrsto patentov. Po dunajskem obdobju so sledila desetletja njegovega pionirskega dela, najprej v jugoslovanski težki industriji in nato na ljubljanski univerzi. Na tej je ustvaril temelje za začetek visokošolskega študija strojništva. Ustanovitev ljubljanske strojne fakultete leta 1946 je bila predvsem njegova zasluga. Feliks Lobe, tudi častni doktor ljubljanske univerze, se je rodil leta 1894 v Ljubljani.

 

14.  oktobra  1944  je Maribor doživel najhujši angloameriški bombni napad v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Glavni cilji bombardiranj zavezniških letal so bili: železniški in glavni most čez Dravo, železniška postaja, železniške delavnice ter industrijski obrati - predvsem Tovarna letalskih delov, kjer so izdelovali za potrebe nemške vojne industrije. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. angloameriških bombardiranj Maribora, kjer je bilo v zavezniških letalskih napadih  porušenih ali poškodovanih kar 47 odstotkov zgradb, umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 4200 prebivalcev.

 

14. oktobra pred 40 leti (1982) je jugoslovanski Zvezni izvršni svet, tedanja vlada, uvedel bone za gorivo za motorna vozila. Težave s pomanjkanjem pogonskih goriv so oblasti hotele odpraviti z omejevanjem vožnje po sistemu par-nepar že leta 1979. Po tem sistemu so ob določenih dnevih smeli voziti le osebni avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice. Po tistem, ko so bili uvedeni boni za nakup goriva za zasebno uporabo, so državljani kupovali dodatna osebna vozila, celo muzejske traktorje, porasla pa je tudi prodaja motornih žag, škropilnic in kosilnic – vse zato, da bi bili upravičeni do večjega števila bonov. Ukrep je ostal v veljavi do 1. januarja 1985.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

14. oktober - čut za koroško glasbeno izročilo

14.10.2022


Maturant prijavil svoj prvi patent

Najhujše bombardiranje Maribora

Ukrep varčevanja s pogonskimi gorivi

Glasbeni narodopisec, prirejevalec ljudskih pesmi, pedagog in zborovodja Luka Kramolc je leta 1920 na povabilo Mateja Hubada prišel v Ljubljano za tajnika in učitelja mladinskega petja in klavirja na Konservatorij glasbene matice. Hkrati pa je študiral na konservatoriju.  Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi. Njegova je tudi priredba koroške ljudske »Oj, te mlinar«, ki jo bo zapel  mešani pevski zbor Zarja iz Železne Kaple, dirigent je bil Joško Wrulich, posnetek pa je nastal oktobra leta 1978 *Posnetek  Z Glasbenim narodopisnim inštitutom je Kramolc strokovno sodeloval pri zvočnih snemanjih koroških pesmi in običajev. Tako so na snemanju starega koroškega običaja steljeraje v Šentanelu sodelovali  vaški pevci. Predlagal jim je, da ostanejo skupaj kot zbor in jim izbral ime Šentanelski pavri; za zborovodjo je predlagal svojega nečaka Mitjo Šipka.  Luka Kramolc se je rodil pred 130 leti (1892) v Šentanelu nad Prevaljami na Koroškem.

 

Strojnik Feliks Lobe je svoj prvi patent prijavil že kot maturant, strojništvo pa je začel študirati na češki tehniški visoki šoli v Pragi, vendar so ga zaradi vojne kmalu  vpoklicali in je študij lahko nadaljeval šele po vojni, na Dunaju, kjer je leta 1922 diplomiral. Še isto leto je prevzel vodstveno konstrukcijsko mesto v dunajski tovarni težkih strojev in tirnih vozil. Načrtovati je začel parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaje in si za izvirne rešitve tudi na tem področju pridobil vrsto patentov. Po dunajskem obdobju so sledila desetletja njegovega pionirskega dela, najprej v jugoslovanski težki industriji in nato na ljubljanski univerzi. Na tej je ustvaril temelje za začetek visokošolskega študija strojništva. Ustanovitev ljubljanske strojne fakultete leta 1946 je bila predvsem njegova zasluga. Feliks Lobe, tudi častni doktor ljubljanske univerze, se je rodil leta 1894 v Ljubljani.

 

14.  oktobra  1944  je Maribor doživel najhujši angloameriški bombni napad v drugi svetovni vojni. Na mesto je padlo 560 bomb, ki so ubile 76 in ranile 52 ljudi. Poškodovanih je bilo 713 hiš in drugih objektov, od tega jih je bilo 44 popolnoma porušenih. Glavni cilji bombardiranj zavezniških letal so bili: železniški in glavni most čez Dravo, železniška postaja, železniške delavnice ter industrijski obrati - predvsem Tovarna letalskih delov, kjer so izdelovali za potrebe nemške vojne industrije. To je bilo eno, sicer najhujše izmed 29. angloameriških bombardiranj Maribora, kjer je bilo v zavezniških letalskih napadih  porušenih ali poškodovanih kar 47 odstotkov zgradb, umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 4200 prebivalcev.

 

14. oktobra pred 40 leti (1982) je jugoslovanski Zvezni izvršni svet, tedanja vlada, uvedel bone za gorivo za motorna vozila. Težave s pomanjkanjem pogonskih goriv so oblasti hotele odpraviti z omejevanjem vožnje po sistemu par-nepar že leta 1979. Po tem sistemu so ob določenih dnevih smeli voziti le osebni avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice. Po tistem, ko so bili uvedeni boni za nakup goriva za zasebno uporabo, so državljani kupovali dodatna osebna vozila, celo muzejske traktorje, porasla pa je tudi prodaja motornih žag, škropilnic in kosilnic – vse zato, da bi bili upravičeni do večjega števila bonov. Ukrep je ostal v veljavi do 1. januarja 1985.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


27.11.2022

29. november - med literarnim in radijskim delom

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

28. november - pot do prve slovenske univerze

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

27. november - prvi patentni certifikat v samostojni državi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

26. november - Prešernov vrstnik Mariboru namenil škofijski sedež

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

25. november - začetki letalstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

24. november - prve hitrostne omejitve na naših cestah

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


23.11.2022

23. november - Dan Rudolfa Maistra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

22. november - Ralph Churches in »Vranov let v svobodo«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


21.11.2022

21. november - prisega slovenske vojske leta 1918

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

20. november - prvo ime slovanske filologije 19. stoletja

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

19. november - začetki elektrifikacije pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

18. november - kartograf izza kmečke mize

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

17. november - Kričač, odporniška radijska postaja

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

16. november - Napoleonovi vojaki s Kranjskega

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

15. november - začetki rotarijanstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


13.11.2022

14. november - o slovenskem liberalnem prvaku

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

13. november - Portorož v zgodovinskih virih

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

12. november - skrivnostna smrt obetavnega pesnika

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

11. november - tehnik in pionir letalstva

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.11.2022

10. november - raziskovalec v botanični vedi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 36 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov