Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskovalci dela in delovnih razmer
Pesmi z narečnimi značilnostmi
Igralska pot od Ptuja do Nove Gorice
Že tri desetletja (1992) zadnji dan oktobra v Sloveniji praznujemo kot državni praznik – dan reformacije. Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luter poslal nadškofu v Mainz. Leta 1521 je bil z wormskim ediktom izobčen, ker je bil po mnenju cesarja "od Božje Cerkve ločeni člen in zakrknjeni ločevalec ter očitni krivoverec". Osem let po izobčenju je želel Karel V. nemškim knezom odvzeti pravico, da samostojno urejajo verske zadeve. Tedaj so knezi in nemška mesta protestirali; od tod izhaja imenovanje protestanti za pripadnike katere od cerkva, ki so nastale v obdobju reformacije. Ideje reformacije so prek potujočih študentov, obrtnikov in liberalnih duhovnikov prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Raščice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih slovenski protestantski pisci napisali, jih je Trubar napisal polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in prvi knjigi v slovenskem jeziku nasploh. Trubar pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot osebnost, ki je oblikovala tudi zamisel o organizaciji slovenskega šolstva in kulture. Prvi knjigi v slovenskem jeziku sta sprožili začetek neprekinjenega razvoja učne kulture Slovencev v narodnem jeziku. Krščanska reformacija 16-tega stoletja je prinesla zavest o svobodi in razvoju mišljenja, kar je za vedno spremenilo versko podobo Evrope.
Leta 1877 se je v Ljubljani rodil politik in gospodarstvenik Anton Štebi. Potem ko je na začetku 20. stoletja v Altenburgu v Nemčiji diplomiral iz elektrotehnike, je delal na Dunaju in v Sarajevu. V letih od 1920 do 1924 je bil glavni inšpektor dela in načelnik odseka v ministrstvu za socialno politiko v Beogradu, nato pa med drugim tudi zastopnik češkega podjetja Škoda v Jugoslaviji. Bil je eden prvih raziskovalcev dela in delovnih razmer, o svojih spoznanjih je napisal več člankov in knjig. Po koncu prve svetovne vojne se je kot politik nagibal k radikalnim rešitvam; predlagal je preureditev Jugoslavije v šest ali sedem pokrajinskih samouprav ter pozneje podpiral ljudsko frontno in narodnoobrambno gibanje. Od začetka druge svetovne vojne je Anton Štebi sodeloval z Osvobodilno fronto, februarja pred 80-imi leti (1942) pa so ga italijanski okupatorji aretirali in ustrelili kot talca.
Pesnik, pisatelj, esejist in publicist Branko Rudolf je bil po drugi svetovni vojni novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kjer je nekaj časa urednikoval v tamkajšnji založbi Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet. V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v tako imenovanem »kerempuhovskem« duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Pisal je tudi pesmi in prozo za mladino. *Posnetek Branko Rudolf se je rodil leta 1904 v Slovenskih Konjicah.
Leta 1930 se je v Ljubljani rodil igralec Aleksander Krošl. Končal je Akademijo za igralsko umetnost in igralsko kariero začel v Mestnem gledališču Ptuj. V igralski poklic so ga pospremili Stane Sever in Mira Stupica ter mariborski gledališčnik Jože Mlakar, ki ga je povabil k sodelovanju z amatersko gledališko skupino. Pozneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem gledališču, kjer je pred 70-imi leti debitiral v vlogi Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Poklicna pot ga je vodila v Celje, Ljubljano, Maribor in zadnje desetletje pred upokojitvijo leta 1993 v Novo Gorico. Odigral je več kot 160 vlog. Za svoje stvaritve je leta 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, štiri leta pozneje nagrado Borštnikovega srečanja in Severjevo nagrado, za življenjsko delo pa je leta 2000 prejel Borštnikov prstan.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Raziskovalci dela in delovnih razmer
Pesmi z narečnimi značilnostmi
Igralska pot od Ptuja do Nove Gorice
Že tri desetletja (1992) zadnji dan oktobra v Sloveniji praznujemo kot državni praznik – dan reformacije. Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luter poslal nadškofu v Mainz. Leta 1521 je bil z wormskim ediktom izobčen, ker je bil po mnenju cesarja "od Božje Cerkve ločeni člen in zakrknjeni ločevalec ter očitni krivoverec". Osem let po izobčenju je želel Karel V. nemškim knezom odvzeti pravico, da samostojno urejajo verske zadeve. Tedaj so knezi in nemška mesta protestirali; od tod izhaja imenovanje protestanti za pripadnike katere od cerkva, ki so nastale v obdobju reformacije. Ideje reformacije so prek potujočih študentov, obrtnikov in liberalnih duhovnikov prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Raščice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih slovenski protestantski pisci napisali, jih je Trubar napisal polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in prvi knjigi v slovenskem jeziku nasploh. Trubar pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot osebnost, ki je oblikovala tudi zamisel o organizaciji slovenskega šolstva in kulture. Prvi knjigi v slovenskem jeziku sta sprožili začetek neprekinjenega razvoja učne kulture Slovencev v narodnem jeziku. Krščanska reformacija 16-tega stoletja je prinesla zavest o svobodi in razvoju mišljenja, kar je za vedno spremenilo versko podobo Evrope.
Leta 1877 se je v Ljubljani rodil politik in gospodarstvenik Anton Štebi. Potem ko je na začetku 20. stoletja v Altenburgu v Nemčiji diplomiral iz elektrotehnike, je delal na Dunaju in v Sarajevu. V letih od 1920 do 1924 je bil glavni inšpektor dela in načelnik odseka v ministrstvu za socialno politiko v Beogradu, nato pa med drugim tudi zastopnik češkega podjetja Škoda v Jugoslaviji. Bil je eden prvih raziskovalcev dela in delovnih razmer, o svojih spoznanjih je napisal več člankov in knjig. Po koncu prve svetovne vojne se je kot politik nagibal k radikalnim rešitvam; predlagal je preureditev Jugoslavije v šest ali sedem pokrajinskih samouprav ter pozneje podpiral ljudsko frontno in narodnoobrambno gibanje. Od začetka druge svetovne vojne je Anton Štebi sodeloval z Osvobodilno fronto, februarja pred 80-imi leti (1942) pa so ga italijanski okupatorji aretirali in ustrelili kot talca.
Pesnik, pisatelj, esejist in publicist Branko Rudolf je bil po drugi svetovni vojni novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kjer je nekaj časa urednikoval v tamkajšnji založbi Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet. V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v tako imenovanem »kerempuhovskem« duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Pisal je tudi pesmi in prozo za mladino. *Posnetek Branko Rudolf se je rodil leta 1904 v Slovenskih Konjicah.
Leta 1930 se je v Ljubljani rodil igralec Aleksander Krošl. Končal je Akademijo za igralsko umetnost in igralsko kariero začel v Mestnem gledališču Ptuj. V igralski poklic so ga pospremili Stane Sever in Mira Stupica ter mariborski gledališčnik Jože Mlakar, ki ga je povabil k sodelovanju z amatersko gledališko skupino. Pozneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem gledališču, kjer je pred 70-imi leti debitiral v vlogi Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Poklicna pot ga je vodila v Celje, Ljubljano, Maribor in zadnje desetletje pred upokojitvijo leta 1993 v Novo Gorico. Odigral je več kot 160 vlog. Za svoje stvaritve je leta 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, štiri leta pozneje nagrado Borštnikovega srečanja in Severjevo nagrado, za življenjsko delo pa je leta 2000 prejel Borštnikov prstan.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov