Raziskovalci dela in delovnih razmer

Pesmi z narečnimi značilnostmi

Igralska pot od Ptuja do Nove Gorice

Že tri desetletja (1992) zadnji dan oktobra v Sloveniji praznujemo kot državni praznik – dan reformacije. Reformacija je bila gibanje za reformo nauka in obredov Rimskokatoliške cerkve v 16. stoletju. Za njen začetek štejejo današnji dan leta 1517. Takrat naj bi nemški teolog in profesor filozofije na univerzi v Wittenbergu Martin Luther na vrata tamkajšnje cerkve nabil plakat s 95-imi tezami za prenovo Rimskokatoliške cerkve. Številni zgodovinarji menijo, da je pribijanje tez legenda, bolj verjetno je, da jih je Luter poslal nadškofu v Mainz. Leta 1521 je bil z wormskim ediktom izobčen, ker je bil po mnenju cesarja "od Božje Cerkve ločeni člen in zakrknjeni ločevalec ter očitni krivoverec". Osem let po izobčenju je želel Karel V. nemškim knezom odvzeti pravico, da samostojno urejajo verske zadeve. Tedaj so knezi in nemška mesta protestirali; od tod izhaja imenovanje protestanti za pripadnike katere od cerkva, ki so nastale v obdobju reformacije. Ideje reformacije so prek potujočih študentov, obrtnikov in liberalnih duhovnikov prišle tudi v slovenski prostor. Prvi se je z njimi srečal tržaški škof Peter Bonomo, kmalu pa tudi Primož Trubar z Raščice na Dolenjskem, osrednja osebnost slovenskega protestantizma. Od približno petdesetih knjig, ki so jih slovenski protestantski pisci napisali, jih je Trubar napisal polovico, med njimi tudi Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi in prvi knjigi v slovenskem jeziku nasploh. Trubar pa se je v slovensko zgodovino zapisal kot osebnost, ki je oblikovala tudi zamisel o organizaciji slovenskega šolstva in kulture. Prvi knjigi v slovenskem jeziku sta sprožili začetek neprekinjenega razvoja učne kulture Slovencev v narodnem jeziku. Krščanska reformacija 16-tega stoletja je prinesla zavest o svobodi in razvoju mišljenja, kar je za vedno spremenilo versko podobo Evrope.

Leta 1877 se je v Ljubljani rodil politik in gospodarstvenik Anton Štebi. Potem ko je na začetku 20. stoletja v Altenburgu v Nemčiji diplomiral iz elektrotehnike, je delal na Dunaju in v Sarajevu.  V letih od 1920 do 1924 je bil glavni inšpektor dela in načelnik odseka v ministrstvu za socialno politiko v Beogradu, nato pa med drugim tudi zastopnik češkega podjetja Škoda v Jugoslaviji. Bil je eden prvih raziskovalcev dela in delovnih razmer, o svojih spoznanjih je napisal več člankov in knjig. Po koncu prve svetovne vojne se je kot politik nagibal k radikalnim rešitvam; predlagal je preureditev Jugoslavije v šest ali sedem pokrajinskih samouprav ter pozneje podpiral ljudsko frontno in narodnoobrambno gibanje. Od začetka druge svetovne vojne je Anton Štebi sodeloval z Osvobodilno fronto, februarja pred 80-imi leti (1942) pa so ga italijanski okupatorji aretirali in ustrelili kot talca.

Pesnik, pisatelj, esejist in publicist Branko Rudolf je bil po drugi svetovni vojni novinar, profesor, direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, kjer je nekaj časa urednikoval v tamkajšnji založbi Obzorja. Njegova refleksivna lirika je temeljila na tradiciji, oblikovno pa mu je bil blizu sonet. V zbirki pripovednih pesmi “Žvegla potepuhova” je skušal upodobiti stare čase v tako imenovanem »kerempuhovskem« duhu, pesmi pa je začinil s štajerskimi narečnimi značilnostmi. Pisal je tudi pesmi in prozo za mladino. *Posnetek Branko Rudolf se je rodil leta 1904 v Slovenskih Konjicah.

Leta 1930 se je v Ljubljani rodil igralec Aleksander Krošl. Končal je Akademijo za igralsko umetnost in igralsko kariero začel v Mestnem gledališču Ptuj. V igralski poklic so ga pospremili Stane Sever in Mira Stupica ter mariborski gledališčnik Jože Mlakar, ki ga je povabil k sodelovanju z amatersko gledališko skupino. Pozneje je uspešno opravil avdicijo v ptujskem poklicnem gledališču, kjer je pred 70-imi leti debitiral v vlogi Mirka v Žižkovi priredbi Miklove Zale. Poklicna pot ga je vodila v Celje, Ljubljano, Maribor in zadnje desetletje pred upokojitvijo leta 1993 v Novo Gorico. Odigral je več kot 160 vlog. Za svoje stvaritve je leta 1967 prejel nagrado Prešernovega sklada, štiri leta pozneje nagrado Borštnikovega srečanja in Severjevo nagrado, za življenjsko delo pa je leta 2000 prejel Borštnikov prstan.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*