Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

2. november - sveti Viktorin ptujski

02.11.2022


Šolstvo postane državna zadeva

Najdba negovskih čelad

Samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Sveti Viktorin Ptujski je bil prvi ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec Svetega pisma. Škofovsko službo v tedanjem mestu Poetovio je opravljal v obdobju rimskega preganjanja kristjanov v 2. polovici 3. stoletja in je bil takrat eden redkih, ki so literarno ustvarjali. O njem vemo zelo malo, v antični dobi naj bi veljal celo za preroka, ga pa štejemo za začetnika književnosti v naših krajih, saj je bil na zdajšnjem slovenskem ozemlju prvi latinsko pišoči avtor. Rodil se je okoli leta 250, domnevno v rimskem Poetoviu, na današnjem Ptuju, ki so ga Rimljani zavzeli okoli leta 15 pred našim štetjem. Iz njegovega pisanja je očitno, da je poznal vojaško in pravno izrazoslovje; kaže, da je izviral iz plemstva, in to mu je olajšalo pot do poznejšega škofovstva. Pomen Viktorinovega dela ‒ štejemo ga za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma ‒ izkazuje njegova razširjenost v 4. in 5. stoletju. Omogoča nam uvid  v osebnost nekega zahodnega cerkvenega dostojanstvenika konec 3. stoletja, hkrati pa predstavlja izjemen dokument  o življenju ene izmed krščanskih skupnosti srednje Evrope, ki so jo barbarski vpadi v 5. stoletju  uničili. Najbolj verodostojne podatke o Viktorinu in njegovem delu je ohranil sveti Hieronim, ilirski krščanski duhovnik in apologet, ki je cenil njegovo učenost, teološko delo, predvsem pa njegovo mučeniško smrt – domnevno na današnji dan leta 303.

 

Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, od teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.

 

Med krčenjem gozda je na svoji posesti pri Ženjaku v bližini Bendikta v Slovenskih goricah Jurij Slaček novembra1811 izkopal zanimivo arheološko najdbo, ki ji danes rečemo Negovske čelade. Odkritih je bilo 26 primerkov, ki po obliki sodijo v skupino etruščanskih čelad. Najdba je bila prodana mariborskemu orožarju Denzlu, nato pa so jo poslali v graški muzej Joanneum in v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Bronaste negovske čelade sodijo v čas od leta 450 do 350 pred našim štetjem ali v sklepno obdobje halštatske in začetek latenske kulture. Posebej zanimiv je napis na eni od njih. Od 26-ih najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena. Med sondiranjem zemljišča v času druge svetovne vojne pa ni bilo novih najdb.

 

Slikarka in grafičarka  Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, nato pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebno mesto v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

2. november - sveti Viktorin ptujski

02.11.2022


Šolstvo postane državna zadeva

Najdba negovskih čelad

Samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Sveti Viktorin Ptujski je bil prvi ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec Svetega pisma. Škofovsko službo v tedanjem mestu Poetovio je opravljal v obdobju rimskega preganjanja kristjanov v 2. polovici 3. stoletja in je bil takrat eden redkih, ki so literarno ustvarjali. O njem vemo zelo malo, v antični dobi naj bi veljal celo za preroka, ga pa štejemo za začetnika književnosti v naših krajih, saj je bil na zdajšnjem slovenskem ozemlju prvi latinsko pišoči avtor. Rodil se je okoli leta 250, domnevno v rimskem Poetoviu, na današnjem Ptuju, ki so ga Rimljani zavzeli okoli leta 15 pred našim štetjem. Iz njegovega pisanja je očitno, da je poznal vojaško in pravno izrazoslovje; kaže, da je izviral iz plemstva, in to mu je olajšalo pot do poznejšega škofovstva. Pomen Viktorinovega dela ‒ štejemo ga za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma ‒ izkazuje njegova razširjenost v 4. in 5. stoletju. Omogoča nam uvid  v osebnost nekega zahodnega cerkvenega dostojanstvenika konec 3. stoletja, hkrati pa predstavlja izjemen dokument  o življenju ene izmed krščanskih skupnosti srednje Evrope, ki so jo barbarski vpadi v 5. stoletju  uničili. Najbolj verodostojne podatke o Viktorinu in njegovem delu je ohranil sveti Hieronim, ilirski krščanski duhovnik in apologet, ki je cenil njegovo učenost, teološko delo, predvsem pa njegovo mučeniško smrt – domnevno na današnji dan leta 303.

 

Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, od teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.

 

Med krčenjem gozda je na svoji posesti pri Ženjaku v bližini Bendikta v Slovenskih goricah Jurij Slaček novembra1811 izkopal zanimivo arheološko najdbo, ki ji danes rečemo Negovske čelade. Odkritih je bilo 26 primerkov, ki po obliki sodijo v skupino etruščanskih čelad. Najdba je bila prodana mariborskemu orožarju Denzlu, nato pa so jo poslali v graški muzej Joanneum in v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Bronaste negovske čelade sodijo v čas od leta 450 do 350 pred našim štetjem ali v sklepno obdobje halštatske in začetek latenske kulture. Posebej zanimiv je napis na eni od njih. Od 26-ih najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena. Med sondiranjem zemljišča v času druge svetovne vojne pa ni bilo novih najdb.

 

Slikarka in grafičarka  Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, nato pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebno mesto v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

7. september - Matej Tominc (1790) in prvi koraki turizma v Škocjanskih jamah

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

6. september - Bazoviške žrtve (1930)

Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

5. september - izenačenje svetovnega rekorda v Celju (1964)

»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

4. september - sprememba meja in sedeža Lavantinske škofije (1859)

O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

3. september - Marjan Ciglič (1924) avtor izjemne fotografske dediščine

Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.09.2024

Graški nobelovec rojen v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.08.2024

2. september - cerkvenoupravna pripadnost župnije Razkrižje (1994)

Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

1. september - Marko Župančič (1914) arhitektov pečat v Trbovljah

Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

31. avgust - s pomočjo slovenskih partizanov iz vojnega ujetništva (1944)

Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

30. avgust - Danilo Pokorn (1924) pravnik in muzikolog

Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

29. avgust - pilot Savo Poljanec - junak slovaške vstaje (1944)

Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

28. avgust - Črnomelj in Metlika dodeljena Dravski banovini (1931)

Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Predavatelj stare hebrejščine in svetopisemskih ved *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

27. avgust - Angela Piskernik (1886) prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja

Basist ljubljanske opere Škofja Loka dobila muzej Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

26. avgust - prvič živa TV slika z vrha Triglava (1978)

Red Marije Terezije in baronski naslov za slovenskega častnika Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.08.2024

25. avgust - Vlado Sruk (1934) filozofovo razumevanje političnega dogajanja

»Mojzes, ki hoče s Slovenci na desni breg Mure« Načrtovalec elektroenergetskega omrežja Partizanski boj na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.08.2024

24. avgust - Ludvik Zorzut (1892) planinec, književnik in muzealec

Slovenščina in Sveto pismo 0rganizator tržaške konstruktivistične skupine Roman Črni dnevi in beli dan ter film Ples v dežju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.08.2024

23.avgust - prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava (1964)

Dunajski diplomat iz Vipave služboval v Moskvi Odpor do fašizma v motiviki likovnih del Sveta maša – uvod v začetek partizanske šole na Pohorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.08.2024

22. avgust - Jernej Glančnik (1844) začetnik slovenskega bančništva v Mariboru

Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.08.2024

21. avgust - Veruška N., žrtev morskega psa pri Kraljevici (1934)

Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.08.2024

20. avgust - pomen Videmskega sporazuma (1955)

Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 2 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov