Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolstvo postane državna zadeva
Najdba negovskih čelad
Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Sveti Viktorin Ptujski je bil prvi ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec Svetega pisma. Škofovsko službo v tedanjem mestu Poetovio je opravljal v obdobju rimskega preganjanja kristjanov v 2. polovici 3. stoletja in je bil takrat eden redkih, ki so literarno ustvarjali. O njem vemo zelo malo, v antični dobi naj bi veljal celo za preroka, ga pa štejemo za začetnika književnosti v naših krajih, saj je bil na zdajšnjem slovenskem ozemlju prvi latinsko pišoči avtor. Rodil se je okoli leta 250, domnevno v rimskem Poetoviu, na današnjem Ptuju, ki so ga Rimljani zavzeli okoli leta 15 pred našim štetjem. Iz njegovega pisanja je očitno, da je poznal vojaško in pravno izrazoslovje; kaže, da je izviral iz plemstva, in to mu je olajšalo pot do poznejšega škofovstva. Pomen Viktorinovega dela ‒ štejemo ga za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma ‒ izkazuje njegova razširjenost v 4. in 5. stoletju. Omogoča nam uvid v osebnost nekega zahodnega cerkvenega dostojanstvenika konec 3. stoletja, hkrati pa predstavlja izjemen dokument o življenju ene izmed krščanskih skupnosti srednje Evrope, ki so jo barbarski vpadi v 5. stoletju uničili. Najbolj verodostojne podatke o Viktorinu in njegovem delu je ohranil sveti Hieronim, ilirski krščanski duhovnik in apologet, ki je cenil njegovo učenost, teološko delo, predvsem pa njegovo mučeniško smrt – domnevno na današnji dan leta 303.
Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, od teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.
Med krčenjem gozda je na svoji posesti pri Ženjaku v bližini Bendikta v Slovenskih goricah Jurij Slaček novembra1811 izkopal zanimivo arheološko najdbo, ki ji danes rečemo Negovske čelade. Odkritih je bilo 26 primerkov, ki po obliki sodijo v skupino etruščanskih čelad. Najdba je bila prodana mariborskemu orožarju Denzlu, nato pa so jo poslali v graški muzej Joanneum in v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Bronaste negovske čelade sodijo v čas od leta 450 do 350 pred našim štetjem ali v sklepno obdobje halštatske in začetek latenske kulture. Posebej zanimiv je napis na eni od njih. Od 26-ih najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena. Med sondiranjem zemljišča v času druge svetovne vojne pa ni bilo novih najdb.
Slikarka in grafičarka Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, nato pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebno mesto v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Šolstvo postane državna zadeva
Najdba negovskih čelad
Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Sveti Viktorin Ptujski je bil prvi ptujski škof in najstarejši latinski razlagalec Svetega pisma. Škofovsko službo v tedanjem mestu Poetovio je opravljal v obdobju rimskega preganjanja kristjanov v 2. polovici 3. stoletja in je bil takrat eden redkih, ki so literarno ustvarjali. O njem vemo zelo malo, v antični dobi naj bi veljal celo za preroka, ga pa štejemo za začetnika književnosti v naših krajih, saj je bil na zdajšnjem slovenskem ozemlju prvi latinsko pišoči avtor. Rodil se je okoli leta 250, domnevno v rimskem Poetoviu, na današnjem Ptuju, ki so ga Rimljani zavzeli okoli leta 15 pred našim štetjem. Iz njegovega pisanja je očitno, da je poznal vojaško in pravno izrazoslovje; kaže, da je izviral iz plemstva, in to mu je olajšalo pot do poznejšega škofovstva. Pomen Viktorinovega dela ‒ štejemo ga za prvega latinskega razlagalca Svetega pisma ‒ izkazuje njegova razširjenost v 4. in 5. stoletju. Omogoča nam uvid v osebnost nekega zahodnega cerkvenega dostojanstvenika konec 3. stoletja, hkrati pa predstavlja izjemen dokument o življenju ene izmed krščanskih skupnosti srednje Evrope, ki so jo barbarski vpadi v 5. stoletju uničili. Najbolj verodostojne podatke o Viktorinu in njegovem delu je ohranil sveti Hieronim, ilirski krščanski duhovnik in apologet, ki je cenil njegovo učenost, teološko delo, predvsem pa njegovo mučeniško smrt – domnevno na današnji dan leta 303.
Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo državna zadeva. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan leta 1775 začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, od teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.
Med krčenjem gozda je na svoji posesti pri Ženjaku v bližini Bendikta v Slovenskih goricah Jurij Slaček novembra1811 izkopal zanimivo arheološko najdbo, ki ji danes rečemo Negovske čelade. Odkritih je bilo 26 primerkov, ki po obliki sodijo v skupino etruščanskih čelad. Najdba je bila prodana mariborskemu orožarju Denzlu, nato pa so jo poslali v graški muzej Joanneum in v Kabinet za numizmatiko in starine na Dunaju. Bronaste negovske čelade sodijo v čas od leta 450 do 350 pred našim štetjem ali v sklepno obdobje halštatske in začetek latenske kulture. Posebej zanimiv je napis na eni od njih. Od 26-ih najdenih čelad je v Narodnem muzeju Slovenije shranjena le ena. Med sondiranjem zemljišča v času druge svetovne vojne pa ni bilo novih najdb.
Slikarka in grafičarka Elda Piščanec je ena tistih naših likovnih umetnic, ki so v obdobju med svetovnima vojnama brez dvoma oblikovale svojevrstne in zanimive opuse umetniških del in z njimi zaznamovale našo likovno umetnost. Rodila se je na današnji dan leta 1897 v Trstu. V Ljubljani je obiskovala licej in obrtno šolo, nato pa se je zaposlila kot poštna uradnica in se hkrati zasebno učila slikarstva pri mojstru Rihardu Jakopiču. Pozneje je odšla na umetnostno akademijo v Zagreb in Firence, v Parizu pa se je specializirala za tehniko cerkvenega slikarstva. Posebno mesto v slikanju Elde Piščanec sta imela tihožitje in portret. Pri portretu je dajala velik poudarek psihološkemu niansiranju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov