»Meščanska pravila za Ljubljano«

Zadružništvo v korist kmečkega ljudstva

Soustanovitelj Zdravniškega bralnega društva

Prvi patentni certifikat v samostojni državi

Pred 160 leti (1862) je mestni svet ljubljanski potrdil  “Meščanska pravila za Ljubljano”, ki jih je sestavil takratni župan Mihael Ambrož. Vsebovala so  “Poduk, kako se v Ljubljani pridobiva meščanska pravica in kako oskrbuje meščansko premoženje”. Določila so, da se lahko meščanstvo podeli le:    …“tistim avstrijskim deželanom, ki so s svojo rodovino v dobrem slovesu,  ki skažejo tóliko posestvo, da morejo ž njim svojo rodovino pošteno preživljati, in zoper ktere ne govori noben izjemávnih ali izklopívnih vzrokov. Vsak, ki meščanske pravice pridobi, mora v mestno občinsko denarnico plačati sprejemníno, ki mu jo odmeri občinski zbor; iz posebnih vzrokov se pa smejo meščani sprejemnine tudi oprostiti ...” Za pridobitev meščanstva je bilo treba zaprositi pisno, po odobritvi in prisegi ter plačilu taks pa je bil novopečeni meščan vpisan še v poseben zapisnik. Da bi se mestna blagajna čim bolj napolnila, je oblast ukazala, da mora meščanstvo pridobiti vsak, ki ima v lasti kako meščansko hišo in se ukvarja z obrtjo.

Politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar in publicist Janez Evangelist Krek je po maturi v Ljubljani stopil v bogoslovje in bil leta 1888 posvečen v duhovnika. Škof Jakob Missia ga je poslal na višji teološki študij na Dunaj. Tam se je seznanil s krščanskosocialnim gibanjem in ga prenesel v domovino. V obdobju hude gospodarske krize, ki je na Slovenskem povzročila propad številnih kmetij in sprožila množično izseljevanje, so na podeželju na njegovo pobudo začele nastajati številne kreditne in druge kmečke zadruge, ustanovljene po Raiffeisnovih načelih, z nizkimi deleži, neomejenim jamstvom in ožjim poslovnim območjem. Kreditnemu zadružništvu je uspelo znižati obrestne mere, zagotoviti kmetom dostop do kreditov in izkoreniniti oderuštvo. Zadružništvo je imel za najbolj tipično krščansko gospodarsko ureditev, ker goji duha vzajemnosti in medsebojne pomoči, to pa se ujema z osnovno evangeljsko zapovedjo medsebojne ljubezni. Značilnost Krekovih zadrug je bila, da je bil njihov prvi in edini namen korist kmečkega ljudstva.*Posnetek Je povedal pravnik in ekonomist dr. Franci Avsec, sodelavec Zadružne zveze Slovenije.  Maja 1917 je bil predlagatelj t. i. Majniške deklaracije, s katero bi južni Slovani dobili svojo entiteto v okviru reformirane dežele, ki bi ji še vedno vladali Habsburžani. Krek je avtor obsežnih časopisnih člankov ter knjige Črne bukve kmečkega stanu – izšla je leta 1895 – in znanstvenega dela Socializem, ki je izšlo na začetku 20. stoletja. Veljal je za spoštovanega političnega voditelja in vnetega borca za pravice revnih, zapostavljenih ter za socialno državo.  Doktor Janez Evangelist Krek se je rodil leta 1865 pri Sv. Gregorju nad Sodražico.

Zdravnik kirurg Franc Fux je leta 1848 diplomiral na medicinski fakulteti na Dunaju in nato hospitiral na tamkajšnji kirurški kliniki. Od leta 1854 je delal v Ljubljani kot okulist, nato pa vodil kirurški oddelek Deželne bolnišnice v Ljubljani. Med epidemijo kolere v Ljubljani je bil glavni zdravnik za zatiranje te bolezni. Bil je tudi soustanovitelj Zdravniškega bralnega društva ter član deželne zdravstvene komisije za Kranjsko. Franc Fux se je rodil pred 200 leti (1822) v Steyerju v Avstriji.

Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani je vložila prvo prijavo za patent v samostojni Sloveniji. Šlo je za izum vezja za napetostno zaščito napajanja integriranega vezja​ CMOS. Patentni certifikat je bil podeljen 27. novembra pred 30 leti (1992). Slovenija je 1. decembra leta 2002 postala članica Evropske patentne konvencije. Na našem Uradu za intelektualno lastnino prejmejo v povprečju od 300 do 400 nacionalnih patentnih prijav na leto.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*