Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1774 se je v Središču ob Dravi rodil duhovnik, pesnik in narodni voditelj Štefan Modrinjak. Filozofijo in teologijo je študiral v Gradcu in kot duhovnik služboval v Miklavžu pri Ormožu, Veliki Nedelji in Ormožu. Sodeloval je v štajerskem preporodu in pisal pesmi, s katerimi je nadaljeval izročilo štajerskih prerodnih piscev. Po mnenju literarnega zgodovinarja Jožeta Pogačnika spada Štefan Modrinjak poleg Valentina Vodnika in Urbana Jarnika med najizrazitejše pesnike pred Prešernom.

Matematik Ivan Štalec je diplomiral leta 1934 na filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je srednješolski učitelj matematike in fizike, najdlje na I. gimnaziji v Ljubljani, popularno imenovani »bežigrajska«. Učil je tudi metodiko fizike in nekaj let metodiko matematike na višji pedagoški šoli in na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Prizadeval si je za sodoben pouk matematike in fizike v osnovnih in srednjih šolah, v srednjo šolo je med prvimi vpeljal laboratorijske vaje iz fizike. Ivan Štalec, ki je bil tudi urednik Obzornika za matematiko in fiziko ter zunanji sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se je rodil leta 1910 v Dolenji vasi pri Železnikih.

Leta 1943 je v soteski Pasice pri Novakih začela delovati partizanska bolnišnica Franja. Ta dan so tja prenesli prve ranjence. Bolnišnica je dobila ime po zdravnici Franji Bojc, ki je bila z izjemo dveh mesecev upravnica bolnišnice od januarja leta 1944 do osvoboditve. Bolnišnica je imela petnajst objektov, med njimi tudi elektrarno, marca 1945 pa so dobili celo rentgenski aparat. V njej se je zdravilo nekaj manj kot tisoč pacientov. Opravili so 180 operacij; umrlo je 60 ranjencev. Bolnišnica Franja je bila konspirativna, domačini pa so ves čas varovali to skrivnost. Sovražnik jo je sicer dvakrat neposredno ogrožal, vendar je ni odkril.

V Sloveniji je leta 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi naše države, tedaj še republike v okviru Jugoslavije. Volilni upravičenci so odgovarjali na vprašanje: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volivcev − 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če bo za samostojno Slovenijo glasovala večina vseh ljudi, ki so vpisani v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Že 5. decembra so javnomnenjske raziskave napovedale, da bi se na volišča napotilo 81,7 odstotka volivcev ter da bi za samostojno in neodvisno Slovenijo glasovalo 79,5 odstotka volivk in volivcev, kar je napovedovalo, da bo plebiscit zanesljivo uspel. Kmalu po 22. uri je bilo jasno, da je glasovanje uspelo in tedaj je dogajanje komentiral prvak Demosa dr. Jože Pučnik. *Posnetek Slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izid plebiscita uradno razglasila čez tri dni, 26. decembra.

Še to. Na današnji dan pred 30 leti (1992) je bil po prvih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji ustanovljen Državni zbor. Ustanovno sejo je kot najstarejši poslanec vodil dotedanji predsednik skupščine dr. France Bučar.