Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Zdravnik Anton Schwab je po osnovni šoli v Preboldu, gimnaziji v Celju ter študiju medicine v Gradcu služboval na Vranskem in v Celju. Tam je kot mestni fizik organiziral zdravstveno službo, iznašel več pomembnih zobozdravstvenih priprav, pisal članke s področja medicine ter imel na Štajerskem in v Ljubljani več kot petsto predavanj o higieni, negi zob in posledicah alkoholizma. V Celju je ustanovil šahovski klub in pisal članke o šahu. Najbolj pa se je uveljavil kot skladatelj in pevovodja. Vse njegove pesmi temeljijo na ljudskih; polovica je izvirnih, polovica pa prirejenih. Med drugimi je uglasbil tudi štajersko ljudsko: Škrjanček poje, žvrgoli. Odlomek bomo slišali v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana iz leta 1989, dirigent je bil Mirko Cuderman.  *Posnetek  Čeprav je bil Anton Schwab glasbeni samouk, se njegove zborovske skladbe in samospevi odlikujejo z lirsko izraznostjo in bogato zvočnostjo, številne  – na primer “Je pa davi slanca pala” – pa so tudi ponarodele. Zdravnik Anton Schwab se je rodil leta 1868 v Šent Pavlu v Savinjski dolini, današnjem Preboldu.

Na današnji dan leta 1912 je bila ustanovljena tajna organizacija ljubljanskih srednješolcev – preporodovcev. Ime so prevzeli po reviji Preporod, ki je izhajala v letih od 1912 do 1914; vključevala je tudi dijake z Dunaja in iz Gradca. Gibanje je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v Avstro-Ogrski. Izhajalo je iz prepričanja, da tudi politična svoboda ni dosegljiva brez revolucije, in si tako prizadevalo za neodvisno in svobodno Jugoslavijo zunaj avstro-ogrske monarhije. Čeprav so prvi preporodovci prisegali na “revolver”, niso zasnovali nobenega atentata. Organizacija preporodovcev je imela 410 pripadnikov in približno sto bližnjih somišljenikov.

Umetnostni zgodovinar Ivan Komelj je z raziskavo srednjeveške grajske arhitekture na Dolenjskem utemeljil slovensko kastelologijo, vedo, ki se ukvarja s preučevanjem gradov. Načrtoval in vodil je pomembne konservatorske posege, med drugim obnovo cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki, svojo disertacijo pa je leta 1965 namenil gotski cerkveni arhitekturi na Slovenskem. Ivan Komelj, rodil se je pred 100 leti (1923) v Novem mestu, je topografsko raziskoval umetnostno dediščino na Dolenjskem, zadnja leta pa se je ukvarjal s teoretskimi vprašanji in zgodovino konservatorstva na Slovenskem.

7. januarja 1944, slabo uro pred poldnevom, so zavezniška letala prvič bombardirala Maribor. Prvemu napadu je sicer sledilo »zatišje« do 13. oktobra 1944, ko se je drama nadaljevala vse do zadnjega napada 12. aprila 1945. Posledica devetindvajsetih zavezniških bombardiranj Maribora zaradi njegove prometne lege in tamkajšnje oborožitvene industrije je bila izguba skoraj 47 odstotkov mestnega stanovanjskega fonda. Umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, 4200 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Prvi napad pred 79 leti, ki je bil sicer namenjen Tovarni letalskih motorjev na Teznem, je vzel 50 življenj.