Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozofska antropologija sodobnega človeka
Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu
Koper spet postane sedež škofije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Rodmošcih pri Gornji Radgoni se je 8. januarja 1906 rodil akademik Anton Trstenjak, mednarodno uveljavljeni strokovnjak za psihologijo barv in sinestezijo. Iz filozofije in teologije je doktoriral na Univerzi v Innsbrucku, nato pa je do upokojitve predaval na ljubljanski teološki fakulteti in bil kar nekajkrat njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih univerzah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v osemdesetih letih dvajsetega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življenjsko geslo je bilo: Za človeka gre. Tako pa je odgovoril na vprašanje ali je težko biti dober človek ? *Posnetek Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, številne tudi v tujih jezikih, ter več kot petdeset knjig.
V Trstu in okolici je leta 1910 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.
8. januarja pred 80 leti (1943) so nemške nacistične enote, sestavljene iz 2000 mož vojske, policije in pomožnih enot, z lahkim in težjim pehotnim orožjem napadle tabor Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, v katerem je bilo 70 borcev in bork. V sklepnem delu boja, ki je trajal dve uri in pol, so morali napadalci za dokončno uničenje napadenih uporabiti tudi metalce min. Umrli so vsi, razen enega, ki je bil ranjen in ujet. Na napadalčevi strani je bilo 19 mrtvih in 31 ranjenih. Med mrtvimi je bil tudi narodni heroj Alfonz Šarh Iztok s svojimi tremi sinovi – 16-letnim Lojzkom, 14-letnim Pepčkom in 12-letnim Vančkom. O uničenju Pohorskega bataljona so Nemci poročali celo Himmlerju v Berlin, ta pa je o tem obvestil Hitlerja. Trupla 65 borcev so odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Pozneje so na bojišču našli še štiri padle, te so pokopali na pokopališču v Oplotnici. Po vojni so njihove posmrtne ostanke prenesli k spomeniku v Rušah. Julija 1959 so na prizorišču boja sredi pohorskih gozdov pri Treh žebljih odkrili spominsko znamenje, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta.
Čeprav zgodovinski začetki škofijskega sedeža v Kopru segajo v šesto stoletje, je bila obnovljena koprska škofija v današnjem obsegu ustanovljena oktobra leta 1977 in slovesno razglašena 8. januarja 1978. Papež Pavel šesti je obnovil zgodovinsko koprsko škofijo in v njej združil ozemlje leta 1964 ustanovljene Apostolske administrature za slovensko Primorje ter jo pridružil slovenski cerkveni pokrajini. Po ratifikaciji Osimskih sporazumov je bila škofija povečana s tistimi deli goriške in reške škofije, ki so ostali v Sloveniji. Prebiranju papeške listine o ustanovitvi koprske škofije je na današnji dan leta 1978 sledilo ustoličenje novega škofa, ki sta ga vodila tedanji apostolski pronuncij v Jugoslaviji nadškof Michele Ceccini /čekini/ ter ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik. Za rezidencialnega ali rednega koprskega škofa je bil imenovan dotedanji apostolski administrator dr. Janez Jenko.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Filozofska antropologija sodobnega človeka
Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu
Koper spet postane sedež škofije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Rodmošcih pri Gornji Radgoni se je 8. januarja 1906 rodil akademik Anton Trstenjak, mednarodno uveljavljeni strokovnjak za psihologijo barv in sinestezijo. Iz filozofije in teologije je doktoriral na Univerzi v Innsbrucku, nato pa je do upokojitve predaval na ljubljanski teološki fakulteti in bil kar nekajkrat njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih univerzah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v osemdesetih letih dvajsetega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življenjsko geslo je bilo: Za človeka gre. Tako pa je odgovoril na vprašanje ali je težko biti dober človek ? *Posnetek Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, številne tudi v tujih jezikih, ter več kot petdeset knjig.
V Trstu in okolici je leta 1910 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.
8. januarja pred 80 leti (1943) so nemške nacistične enote, sestavljene iz 2000 mož vojske, policije in pomožnih enot, z lahkim in težjim pehotnim orožjem napadle tabor Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, v katerem je bilo 70 borcev in bork. V sklepnem delu boja, ki je trajal dve uri in pol, so morali napadalci za dokončno uničenje napadenih uporabiti tudi metalce min. Umrli so vsi, razen enega, ki je bil ranjen in ujet. Na napadalčevi strani je bilo 19 mrtvih in 31 ranjenih. Med mrtvimi je bil tudi narodni heroj Alfonz Šarh Iztok s svojimi tremi sinovi – 16-letnim Lojzkom, 14-letnim Pepčkom in 12-letnim Vančkom. O uničenju Pohorskega bataljona so Nemci poročali celo Himmlerju v Berlin, ta pa je o tem obvestil Hitlerja. Trupla 65 borcev so odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Pozneje so na bojišču našli še štiri padle, te so pokopali na pokopališču v Oplotnici. Po vojni so njihove posmrtne ostanke prenesli k spomeniku v Rušah. Julija 1959 so na prizorišču boja sredi pohorskih gozdov pri Treh žebljih odkrili spominsko znamenje, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta.
Čeprav zgodovinski začetki škofijskega sedeža v Kopru segajo v šesto stoletje, je bila obnovljena koprska škofija v današnjem obsegu ustanovljena oktobra leta 1977 in slovesno razglašena 8. januarja 1978. Papež Pavel šesti je obnovil zgodovinsko koprsko škofijo in v njej združil ozemlje leta 1964 ustanovljene Apostolske administrature za slovensko Primorje ter jo pridružil slovenski cerkveni pokrajini. Po ratifikaciji Osimskih sporazumov je bila škofija povečana s tistimi deli goriške in reške škofije, ki so ostali v Sloveniji. Prebiranju papeške listine o ustanovitvi koprske škofije je na današnji dan leta 1978 sledilo ustoličenje novega škofa, ki sta ga vodila tedanji apostolski pronuncij v Jugoslaviji nadškof Michele Ceccini /čekini/ ter ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik. Za rezidencialnega ali rednega koprskega škofa je bil imenovan dotedanji apostolski administrator dr. Janez Jenko.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov