Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

V Rodmošcih pri Gornji Radgoni se je 8. januarja 1906 rodil akademik Anton Trstenjak, mednarodno uveljavljeni strokovnjak za psihologijo barv in sinestezijo. Iz filozofije in teologije je doktoriral na Univerzi v Innsbrucku, nato pa je do upokojitve predaval na ljubljanski teološki fakulteti in bil kar nekajkrat njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih univerzah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v osemdesetih letih dvajsetega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življenjsko geslo je bilo: Za človeka gre. Tako pa je odgovoril na vprašanje ali je težko biti dober človek ? *Posnetek  Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, številne tudi v tujih jezikih, ter več kot petdeset knjig.

V Trstu in okolici je leta 1910 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil  revizijo tudi v Gorici.

8. januarja pred 80 leti (1943) so nemške nacistične enote, sestavljene iz 2000 mož vojske, policije in pomožnih enot, z lahkim in težjim pehotnim orožjem napadle tabor Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, v katerem je bilo 70 borcev in bork. V sklepnem delu boja, ki je trajal dve uri in pol, so morali napadalci za dokončno uničenje napadenih uporabiti tudi metalce min. Umrli so vsi, razen enega, ki je bil ranjen in ujet. Na napadalčevi strani je bilo 19 mrtvih in 31 ranjenih. Med mrtvimi je bil tudi narodni heroj Alfonz Šarh Iztok s svojimi tremi sinovi – 16-letnim Lojzkom, 14-letnim Pepčkom in 12-letnim Vančkom.  O uničenju Pohorskega bataljona so Nemci poročali celo Himmlerju v Berlin, ta pa je o tem obvestil Hitlerja. Trupla 65 borcev so odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Pozneje so na bojišču našli še štiri padle, te so pokopali na pokopališču v Oplotnici. Po vojni so njihove posmrtne ostanke prenesli  k spomeniku v Rušah. Julija 1959 so na prizorišču boja sredi pohorskih gozdov pri Treh žebljih odkrili spominsko znamenje, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta.

Čeprav zgodovinski začetki škofijskega sedeža v Kopru segajo v šesto stoletje, je bila obnovljena koprska škofija v današnjem obsegu ustanovljena oktobra leta 1977 in slovesno razglašena 8. januarja 1978. Papež Pavel šesti je obnovil zgodovinsko koprsko škofijo in v njej združil ozemlje leta 1964 ustanovljene Apostolske administrature za slovensko Primorje ter jo pridružil slovenski cerkveni pokrajini. Po ratifikaciji Osimskih sporazumov je bila škofija povečana s tistimi deli goriške in reške škofije, ki so ostali v Sloveniji. Prebiranju papeške listine o ustanovitvi koprske škofije je na današnji dan leta 1978 sledilo ustoličenje novega škofa, ki sta ga vodila tedanji apostolski pronuncij v Jugoslaviji nadškof Michele Ceccini /čekini/ ter ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik. Za rezidencialnega ali rednega koprskega škofa je bil imenovan dotedanji apostolski administrator dr. Janez Jenko.