Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozofska antropologija sodobnega človeka
Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu
Koper spet postane sedež škofije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Rodmošcih pri Gornji Radgoni se je 8. januarja 1906 rodil akademik Anton Trstenjak, mednarodno uveljavljeni strokovnjak za psihologijo barv in sinestezijo. Iz filozofije in teologije je doktoriral na Univerzi v Innsbrucku, nato pa je do upokojitve predaval na ljubljanski teološki fakulteti in bil kar nekajkrat njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih univerzah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v osemdesetih letih dvajsetega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življenjsko geslo je bilo: Za človeka gre. Tako pa je odgovoril na vprašanje ali je težko biti dober človek ? *Posnetek Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, številne tudi v tujih jezikih, ter več kot petdeset knjig.
V Trstu in okolici je leta 1910 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.
8. januarja pred 80 leti (1943) so nemške nacistične enote, sestavljene iz 2000 mož vojske, policije in pomožnih enot, z lahkim in težjim pehotnim orožjem napadle tabor Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, v katerem je bilo 70 borcev in bork. V sklepnem delu boja, ki je trajal dve uri in pol, so morali napadalci za dokončno uničenje napadenih uporabiti tudi metalce min. Umrli so vsi, razen enega, ki je bil ranjen in ujet. Na napadalčevi strani je bilo 19 mrtvih in 31 ranjenih. Med mrtvimi je bil tudi narodni heroj Alfonz Šarh Iztok s svojimi tremi sinovi – 16-letnim Lojzkom, 14-letnim Pepčkom in 12-letnim Vančkom. O uničenju Pohorskega bataljona so Nemci poročali celo Himmlerju v Berlin, ta pa je o tem obvestil Hitlerja. Trupla 65 borcev so odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Pozneje so na bojišču našli še štiri padle, te so pokopali na pokopališču v Oplotnici. Po vojni so njihove posmrtne ostanke prenesli k spomeniku v Rušah. Julija 1959 so na prizorišču boja sredi pohorskih gozdov pri Treh žebljih odkrili spominsko znamenje, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta.
Čeprav zgodovinski začetki škofijskega sedeža v Kopru segajo v šesto stoletje, je bila obnovljena koprska škofija v današnjem obsegu ustanovljena oktobra leta 1977 in slovesno razglašena 8. januarja 1978. Papež Pavel šesti je obnovil zgodovinsko koprsko škofijo in v njej združil ozemlje leta 1964 ustanovljene Apostolske administrature za slovensko Primorje ter jo pridružil slovenski cerkveni pokrajini. Po ratifikaciji Osimskih sporazumov je bila škofija povečana s tistimi deli goriške in reške škofije, ki so ostali v Sloveniji. Prebiranju papeške listine o ustanovitvi koprske škofije je na današnji dan leta 1978 sledilo ustoličenje novega škofa, ki sta ga vodila tedanji apostolski pronuncij v Jugoslaviji nadškof Michele Ceccini /čekini/ ter ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik. Za rezidencialnega ali rednega koprskega škofa je bil imenovan dotedanji apostolski administrator dr. Janez Jenko.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Filozofska antropologija sodobnega človeka
Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu
Koper spet postane sedež škofije
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Rodmošcih pri Gornji Radgoni se je 8. januarja 1906 rodil akademik Anton Trstenjak, mednarodno uveljavljeni strokovnjak za psihologijo barv in sinestezijo. Iz filozofije in teologije je doktoriral na Univerzi v Innsbrucku, nato pa je do upokojitve predaval na ljubljanski teološki fakulteti in bil kar nekajkrat njen dekan. Kot gostujoči profesor je predaval psihologijo na več tujih univerzah in na številnih mednarodnih kongresih psihologov. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojih raziskavah se je dvignil nad številna dognanja in v osemdesetih letih dvajsetega stoletja ustvaril sintezo, filozofsko antropologijo sodobnega človeka. Njegovo življenjsko geslo je bilo: Za človeka gre. Tako pa je odgovoril na vprašanje ali je težko biti dober človek ? *Posnetek Anton Trstenjak je objavil več kot tristo razprav, člankov in ocen, številne tudi v tujih jezikih, ter več kot petdeset knjig.
V Trstu in okolici je leta 1910 potekalo ljudsko štetje. Politično društvo Edinost je ves čas popisa protestiralo proti načinu štetja. Tržaški magistrat si je namreč z nedovoljenimi sredstvi prizadeval za to, da bi “našteli” čim manj prebivalcev, katerih občevalni jezik je bila slovenščina. Zaradi teh protestov in interpelacij slovenskih poslancev na Dunaju so se avstrijske oblasti odločile za revizijo štetja. Drugi popis je potekal septembra in oktobra istega leta. Novo štetje je pokazalo, da je v Trstu in okolici približno 20.000 Slovencev več, kot jih je naštel tržaški magistrat. Uspeh revizije v Trstu je sprožil revizijo tudi v Gorici.
8. januarja pred 80 leti (1943) so nemške nacistične enote, sestavljene iz 2000 mož vojske, policije in pomožnih enot, z lahkim in težjim pehotnim orožjem napadle tabor Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Pohorju, v katerem je bilo 70 borcev in bork. V sklepnem delu boja, ki je trajal dve uri in pol, so morali napadalci za dokončno uničenje napadenih uporabiti tudi metalce min. Umrli so vsi, razen enega, ki je bil ranjen in ujet. Na napadalčevi strani je bilo 19 mrtvih in 31 ranjenih. Med mrtvimi je bil tudi narodni heroj Alfonz Šarh Iztok s svojimi tremi sinovi – 16-letnim Lojzkom, 14-letnim Pepčkom in 12-letnim Vančkom. O uničenju Pohorskega bataljona so Nemci poročali celo Himmlerju v Berlin, ta pa je o tem obvestil Hitlerja. Trupla 65 borcev so odpeljali v Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Pozneje so na bojišču našli še štiri padle, te so pokopali na pokopališču v Oplotnici. Po vojni so njihove posmrtne ostanke prenesli k spomeniku v Rušah. Julija 1959 so na prizorišču boja sredi pohorskih gozdov pri Treh žebljih odkrili spominsko znamenje, delo akademskega kiparja Slavka Tihca in arhitekta Branka Kocmuta.
Čeprav zgodovinski začetki škofijskega sedeža v Kopru segajo v šesto stoletje, je bila obnovljena koprska škofija v današnjem obsegu ustanovljena oktobra leta 1977 in slovesno razglašena 8. januarja 1978. Papež Pavel šesti je obnovil zgodovinsko koprsko škofijo in v njej združil ozemlje leta 1964 ustanovljene Apostolske administrature za slovensko Primorje ter jo pridružil slovenski cerkveni pokrajini. Po ratifikaciji Osimskih sporazumov je bila škofija povečana s tistimi deli goriške in reške škofije, ki so ostali v Sloveniji. Prebiranju papeške listine o ustanovitvi koprske škofije je na današnji dan leta 1978 sledilo ustoličenje novega škofa, ki sta ga vodila tedanji apostolski pronuncij v Jugoslaviji nadškof Michele Ceccini /čekini/ ter ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jožef Pogačnik. Za rezidencialnega ali rednega koprskega škofa je bil imenovan dotedanji apostolski administrator dr. Janez Jenko.
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov