Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice
Mojster balad in romanc
Dražgoška bitka
Janez Anton Dolničar je bil organizator cerkvenega življenja ljubljanske škofije. Po doktoratu iz filozofije in teologije v Rimu leta 1685 in prejetju cerkvenega odlikovanja – postal je apostolski protonotar (glavni tajnik) – je vodil ljubljansko škofijo pod škofi Herbersteinom, Künburgom in Kaunitzem. Bil je član Akademije operozov ter eden izmed ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice – semeniške knjižnice v Ljubljani. Janez Anton Dolničar – rodil se je leta 1662 v Ljubljani – je vodil zidavo ljubljanske stolnice in semenišča, skrbel za verski pouk otrok, pritegnil uršulinke k šolanju deklet in uvajal slovenščino v cerkveno uradovanje in obrede.
Med pomembne skladatelje slovenskega preporoda sodi tudi Anton Hajdrih, ki se je rodil leta 1842 v Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Ljubljani, solopetje in kompozicijo pa na konservatoriju v Pragi. Od leta 1873 je kot zborovodja deloval v slovenski čitalnici in ustanovil pevski kvartet. Hajdrih je v klenih oblikah združeval bogato zvočnost, izvirno lirično melodiko in stopnjevano dramatičnost. Ustvarjal je predvsem vokalno glasbo, še posebej moške zbore in četverospeve. Veliko zborovskih skladb Antona Hajdriha je zaradi ljudskosti ponarodelo, to še posebej velja za pesem “Jadransko morje”, ki je budila slovenskega duha in vero v prihodnost. *Posnetek Slišali smo odlomek pesmi Jadransko morje v izvedbi Slovenskega komornega zbora. Dirigent je bil Mirko Cuderman.
Duhovnik, pesnik, prevajalec in urednik Anton Aškerc je po maturi na celjski gimnaziji v Mariboru začel študij bogoslovja. Je pa njegov svobodomiseln duh dopuščal dvom o verskih dogmah. Kot duhovnik je prihajal v navzkrižje s svojim poklicnim poslanstvom in predstojniki, zato je pogosto doživljal prestavitve v oddaljene župnije. Pesniško se je najprej posvetil liriki in leta 1882 začel objavljati balade in romance, nato pa se je skoraj povsem posvetil epski poeziji. Njegova epika je bila realistična in je izražala narodno zavest. Aškerc je opozarjal tudi na socialna vprašanja, obtoževal veljavni družbeni red in se vse bolj nagibal k idejam pravičnejše družbe. Leta 1898, ko so ga predčasno upokojili, je po posredovanju župana Ivana Hribarja postal ljubljanski mestni arhivar. Anton Aškerc je s svojo epsko pesmijo v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja veliko prispeval k popolnejši podobi takratne realistične literature in znova uveljavil pomen pripovedne poezije. S svojimi oblikovno-izraznimi značilnostmi in z močjo svoje svobodomiselnosti je ustvarjalno spodbujal sodobnike. Po mnenju literarnega zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja veljata Aškerčev Mejnik in Levstikov Ubežni kralj za najboljši slovenski baladi, v katerih je »vsaka beseda bleščeč žarek in vsak stavek dejanje zase«. Anton Aškerc se je rodil leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah.
Leta 1942 je nemška policija v Dražgošah nad Železniki začela ofenzivno akcijo proti Cankarjevemu bataljonu. Okupacijske sile so spoznale, da želi gorenjsko osvobodilno gibanje z zasedbo Dražgoš pokazati svojo moč. Tako je mala osvobojena vas na robu Jelovice, sredi Gorenjske, za katero se je govorilo, da bo postala del Nemške države, postala pomemben preizkus nemške moči. Partizani so v spopadih vztrajali do 11. januarja, ko so se morali umakniti proti Jelovici. Nemci so po zavzetju Dražgoš ustrelili 42 domačinov, vas požgali, pogorišče pa zravnali z zemljo. Požgali so tudi cerkev Svete Lucije, v kateri so bili štirje znameniti baročni oltarji iz 17. stoletja, ki so veljali za najlepše zlate oltarje na Slovenskem. Nekaj domačinom se je pred miniranjem cerkve posrečilo, da so oltarje v njej razstavili in jih odpeljali v kapucinski samostan v Škofjo Loko. Zdaj so na ogled v muzeju na loškem gradu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice
Mojster balad in romanc
Dražgoška bitka
Janez Anton Dolničar je bil organizator cerkvenega življenja ljubljanske škofije. Po doktoratu iz filozofije in teologije v Rimu leta 1685 in prejetju cerkvenega odlikovanja – postal je apostolski protonotar (glavni tajnik) – je vodil ljubljansko škofijo pod škofi Herbersteinom, Künburgom in Kaunitzem. Bil je član Akademije operozov ter eden izmed ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice – semeniške knjižnice v Ljubljani. Janez Anton Dolničar – rodil se je leta 1662 v Ljubljani – je vodil zidavo ljubljanske stolnice in semenišča, skrbel za verski pouk otrok, pritegnil uršulinke k šolanju deklet in uvajal slovenščino v cerkveno uradovanje in obrede.
Med pomembne skladatelje slovenskega preporoda sodi tudi Anton Hajdrih, ki se je rodil leta 1842 v Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Ljubljani, solopetje in kompozicijo pa na konservatoriju v Pragi. Od leta 1873 je kot zborovodja deloval v slovenski čitalnici in ustanovil pevski kvartet. Hajdrih je v klenih oblikah združeval bogato zvočnost, izvirno lirično melodiko in stopnjevano dramatičnost. Ustvarjal je predvsem vokalno glasbo, še posebej moške zbore in četverospeve. Veliko zborovskih skladb Antona Hajdriha je zaradi ljudskosti ponarodelo, to še posebej velja za pesem “Jadransko morje”, ki je budila slovenskega duha in vero v prihodnost. *Posnetek Slišali smo odlomek pesmi Jadransko morje v izvedbi Slovenskega komornega zbora. Dirigent je bil Mirko Cuderman.
Duhovnik, pesnik, prevajalec in urednik Anton Aškerc je po maturi na celjski gimnaziji v Mariboru začel študij bogoslovja. Je pa njegov svobodomiseln duh dopuščal dvom o verskih dogmah. Kot duhovnik je prihajal v navzkrižje s svojim poklicnim poslanstvom in predstojniki, zato je pogosto doživljal prestavitve v oddaljene župnije. Pesniško se je najprej posvetil liriki in leta 1882 začel objavljati balade in romance, nato pa se je skoraj povsem posvetil epski poeziji. Njegova epika je bila realistična in je izražala narodno zavest. Aškerc je opozarjal tudi na socialna vprašanja, obtoževal veljavni družbeni red in se vse bolj nagibal k idejam pravičnejše družbe. Leta 1898, ko so ga predčasno upokojili, je po posredovanju župana Ivana Hribarja postal ljubljanski mestni arhivar. Anton Aškerc je s svojo epsko pesmijo v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja veliko prispeval k popolnejši podobi takratne realistične literature in znova uveljavil pomen pripovedne poezije. S svojimi oblikovno-izraznimi značilnostmi in z močjo svoje svobodomiselnosti je ustvarjalno spodbujal sodobnike. Po mnenju literarnega zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja veljata Aškerčev Mejnik in Levstikov Ubežni kralj za najboljši slovenski baladi, v katerih je »vsaka beseda bleščeč žarek in vsak stavek dejanje zase«. Anton Aškerc se je rodil leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah.
Leta 1942 je nemška policija v Dražgošah nad Železniki začela ofenzivno akcijo proti Cankarjevemu bataljonu. Okupacijske sile so spoznale, da želi gorenjsko osvobodilno gibanje z zasedbo Dražgoš pokazati svojo moč. Tako je mala osvobojena vas na robu Jelovice, sredi Gorenjske, za katero se je govorilo, da bo postala del Nemške države, postala pomemben preizkus nemške moči. Partizani so v spopadih vztrajali do 11. januarja, ko so se morali umakniti proti Jelovici. Nemci so po zavzetju Dražgoš ustrelili 42 domačinov, vas požgali, pogorišče pa zravnali z zemljo. Požgali so tudi cerkev Svete Lucije, v kateri so bili štirje znameniti baročni oltarji iz 17. stoletja, ki so veljali za najlepše zlate oltarje na Slovenskem. Nekaj domačinom se je pred miniranjem cerkve posrečilo, da so oltarje v njej razstavili in jih odpeljali v kapucinski samostan v Škofjo Loko. Zdaj so na ogled v muzeju na loškem gradu.
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov