Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva

Slavjansko delavsko podporno društvo je bilo prvo slovensko delavsko društvo v Trstu. Ustanovljeno je bilo 12. januarja 1879, tri leta pozneje pa je pokroviteljstvo nad njim prevzel sam avstro-ogrski prestolonaslednik princ Rudolf Habsburški. Ker je bilo društvo socialno, dobrodelno, so bili njegovi prvi člani po večini nekvalificirani delavci, pozneje pa so se mu začeli pridruževati tudi ljudje iz slovenskih in drugih slovanskih višjih slojev. Društvena pravila so namreč dovoljevala včlanitev tudi ljudem, ki niso sodili med delavce. Društvo je članom zagotavljalo denarno in zdravstveno pomoč, podporo pri obrtniških in umetniških dejavnostih, priskrbelo pa jim je tudi delo. Imelo je svojo knjižnico, prirejalo je literarne večere, tako imenovane besede, predavanja in plese. Tržaško Slavjansko podporno delavsko društvo je delovalo vse do leta 1928, ko so ga fašistične oblasti poitalijanile in ga preimenovale.

Leta 1910 se je v Ljubljani rodila slikarka in ilustratorka Bara Remec. Diplomirala je na zagrebški akademiji, v Ljubljani pa se je ukvarjala z ilustriranjem in v duhu postimpresionizma in barvnega realizma slikala krajine, tihožitja in portrete. Kot ilustratorka je sprva sledila smeri, ki jo je razvijal Miha Maleš, sodelovala je pri Domu in svetu ter ilustrirala nekaj prevodov Tineta Debeljaka. Po vojni je emigrirala v Argentino. Ob ustanovitvi društva “Slovenska kulturna akcija” je postala članica likovnega odseka in dala pobudo za ustanovitev umetniške šole, na njej je tudi poučevala. Ilustrirala je vrsto izdaj Slovenske kulturne akcije, tudi prvo celotno izdajo del Franceta Balantiča. Gore okoli mesta Bariloche so jo prevzele in postale navdih za njeno ustvarjanje. Temu je sledilo še odkrivanje sledov starih indijanskih kultur. Ta kraj je postal središče njene likovne ustvarjalnosti.

Praznik slovenskega vojaškega letalstva je sicer povezan z ustanovitvijo ljubljanske in mariborske letalske stotnije 14. in 15. decembra 1918. V obeh stotnijah, ki sta delovali v okviru prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra, so leteli slovenski piloti iz avstro-ogrskega vojaškega letalstva. Ljubljanska letalska stotnija je svoj prvi bojni polet opravila 12. januarja 1919, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič poletela na izvidniški polet nad Koroško.

Novinar  in  športni  organizator Evgen Bergant se je že med študijem ekonomije posvetil športnemu novinarstvu in mu ostal zvest vse življenje. Leta 1952 je začel pri “Poletu”, nadaljeval pa pri “Ljubljanskem dnevniku”, “Slovenskem poročevalcu” in pri “Delu”, pri katerem je bil petindvajset let urednik športne redakcije. Pisal je tudi za številne revije in časopise v tujini ter kot urednik ali soavtor sodeloval pri vrsti športnih publikacij. Bil je predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije, več kot dve desetletji pa je uspešno deloval v Združenju evropskih športnih novinarjev. Med drugim je bil tudi član iniciativnega odbora za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik komisije za mednarodno sodelovanje pri  Združenju športnih zvez. Leta 1986 je za svoje delo prejel Bloudkovo nagrado.  Evgen Bergant se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.