Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1881 se je v Temišvaru v Romuniji rodil Josip Edgar Leopold, poznejši  prior v samostanu Pleterje na Dolenjskem. Po maturi v Zagrebu je v Rimu študiral teologijo ter leta 1905 doktoriral iz filozofije in teologije. Po vrnitvi v Zagreb je služboval kot kaplan, študijski prefekt v semenišču in katehet na srednjih šolah. Med prvo svetovno vojno je bil kurat na ruski in italijanski fronti. Leta 1923 je v Pleterjah stopil v kartuzijanski red; pozneje je bil tam prior kar 35 let. Nemški nacisti so ga zaradi sodelovanja s partizani zaprli. Po  posredovanju iz Vatikana ni bil usmrčen, ampak konfiniran v kartuzijo pri Bellunu v Italiji. Po osvoboditvi Slovenije se je vrnil v Pleterje. V povojnih letih se je trudil za izboljšanje odnosov med državo in Cerkvijo; tudi zaradi njegovega prizadevanja so bila leta 1960 urejena nekatera do tedaj odprta vprašanja.

17. januarja 1882 je ljubitelj starinoslovja in kmet Janez  Grilc iz Klénika  na svoji njivi nad Vačami izkopal bronasto vedríco; pozneje je dobila ime Vaška situla. Nekaj manj kot 24 cm visoka umetnina iz brona je najverjetneje nastala na prehodu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem in odseva tradicionalne vplive sredozemskega sveta. Neznani umetnik si jo je zamislil kot epski spev, na katerem so predstavljeni prizori sprevoda, daritvenega obreda in živali. Danes je situla, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani, eden najdragocenejših ostankov preteklosti na slovenskem ozemlju in sodi med dobro desetino  najboljših situl v svetovnem merilu. Na samem vrhu sta samo dve – situla z Vač in situla iz Certose v Italiji, vendar po mnenju strokovnjakov situla z Vač po čistosti kompozicije presega tisto iz Certose, ki jo hrani Arheološki muzej v Bologni.

Kmetijski strokovnjak Tone Bantan je napisal prvo slovensko strokovno knjigo o kmetijskem strojništvu. Kmetijsko šolo v Mariboru je končal pred drugo svetovno vojno, po njej pa je diplomiral na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Delal je  pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani in vodil kmetijsko zadrugo v Trbovljah, posvečal pa se je predvsem posodabljanju kmetijske proizvodnje. Njegova knjiga “Kmetijski stroji in orodja” je pomembna tudi zaradi  izvirnega strokovnega izrazoslovja. Tone Bantan se je rodil leta 1909 na Marnem pri Dolu pri Hrastniku.

Leta 1918 se je na Opčinah pri Trstu rodil matematik Ivan Vidav. Ko je bil star dve leti, se je družina preselila v Maribor, kjer je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Leta 1941 je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, omenjenega leta pa je bil tudi promoviran za doktorja filozofije; še kot dodiplomski študent je presenetil z izvirno rešitvijo Kleinove naloge o Fuchovi diferencialni enačbi s petimi oziroma šestimi singularnimi točkami. V šestdesetih letih 20. stoletja se je ukvarjal z uporabo metod funkcionalne analize v fiziki. Predvsem za reševanje Boltzmannove enačbe je leta 1970 prejel Kidričevo nagrado, takratno najvišje republiško znanstveno priznanje. Posnetek  Akademika prof. dr. Ivana Vidava njegovi doktorandi opisujejo kot skromnega in plemenitega človeka, ki je sogovornika zmeraj spoštljivo in pazljivo poslušal, a je bil nesporno véliki profesor.