Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žandarmerija za varnost, mir in red
Oče in sin – inovatorja v glasbi
Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1850 so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili žandarmerijo. Nove policijske sile so sodile k vojski avstrijskega cesarstva, bile so organizirane po vojaško in podrejene vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila za ukrepanje proti vojaškim in civilnim osebam, ustne ukaze pa so prejemali le neposredno od poveljstev regimentov, ne od civilnih ali vojaških oblasti. Žandarmerija je skrbela za javno varnost, mir in red ter za izvrševanje odlokov oblasti. Preprečevala je nemire, če pa so se začeli, je vzpostavljala zakonitost in skrbela za to, da so prestopniki prišli pred sodišče. Njena glavna naloga je bilo zagotavljanje opore politični upravi pri izvrševanju oblasti. Žandarmerija je predvsem takoj po ustanovitvi preganjala tudi klasični kriminal ter nadzorovala ceste in poti. Preprečevati je morala potepuštvo, beraštvo in razbojništvo, včasih tudi s tako imenovanimi »pogoni« (pregoni), ki so jih organizirale civilne oblasti, izvrševali pa žandarji. V ukazu, ki ga je župan dobil od okrajnega glavarja, so bile poleg dneva in ure določene tudi smeri pregona. Čeprav so žandarji za to prejeli nagrado, niso bili preveč učinkoviti. Potepuhi in berači so se po navadi potuhnili, oboroženi tolovaji pa so bili za preganjalce lahko celo nevarni. Potepuhe, ki so jih le ujeli, je praviloma doletelo samo dva dni zapora s postom – in potem nadaljevanje prejšnjega načina življenja.
Ivana Bajdeta štejemo za glasbenega izumitelja. Leta 1893 je namreč izumil glasbilo, ki je posnemalo citre, harfo, violino, violo in violončelo. Novi instrument je imel obliko ozkega harmonija z dvema klaviaturama in pedalom, ki je poganjal mehanizem. Izum je odkupila tovarna Ludovika Hupfelda v Leipzigu. Snovalec je želel iznajti način, kako bi na glasbilu s tipkami dosegel naravni glas godal, kakršnega imajo gosli, viole, violončelo in kontrabas. To so brez uspeha poizkušali že pred njim, saj je s pritiskom na tipko težko doseči zvok, ki ga ustvarja lok na struni. Klavir udarja na strune, orgle imajo enakomeren glas piščali, združiti elastični žimasti lok s poljubnim vzdrževanjem glasu pri taki mehaniki pa je bila težka naloga. Bajde je več kot dvajset let vztrajno izpopolnjeval svoje glasbilo; z njim je v Mestnem domu, današnjem Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, tudi nastopil. Z inovacijami, povezanimi z glasbili, se je ukvarjal tudi njegov sin Ludvik Bajde, ki je izumil glasbilo, imenovano klaviolina. Tudi ta instrument ima obliko majhnega harmonija, na desni je pritrjena violina, viola ali violončelo. Glasbeni izvajalec ima v desnici lok in gode na godalo, z levico pa na klaviaturi igra predpisane note. Klaviolina je v začetku pri nas izzvala precej zanimanja, pozneje pa utonila v pozabo. Glasbeni izumitelj Ivan Bajde se je rodil leta 1855 v Hotiču pri Litiji.
Igralec, režiser in organizator Anton Verovšek je bil učenec Ignacija Borštnika in eden prvih slovenskih poklicnih igralcev. Nastopal je v Deželnem gledališču v Ljubljani, v katerem je bil tudi režiser. Odličen je bil v karakternih vlogah, predvsem v Cankarjevih dramah in komedijah: bil je župnik v Kralju na Betajnovi, Gruden v komediji Za narodov blagor, župan v farsi Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Anton Verovšek se je rodil leta 1866 v Ljubljani.
Pisatelj, esejist, pesnik in scenarist Vitomil Zupan je pred drugo svetovno vojno študiral gradbeništvo, vmes pa veliko potoval in se preživljal s priložnostnimi deli: med drugim je bil mornar, boksar in pleskar. Leta 1942 ga je italijanski okupator interniral v Gonars, naslednje leto je odšel v partizane. Po vojni je delal na Radiu, nato je postal svobodni pisatelj. Njegovo najbolj znano delo je trilogija romanov Menuet za kitaro, Komedija človeškega tkiva in Levitan, v katerih provokativno pripoveduje o predvojnih, medvojnih in povojnih doživetjih ter odporu proti totalitarnemu dogmatizmu. Na političnem procesu je bil obsojen na 18 let zapora, a že leta 1954 so ga izpustili. *Posnetek V svoje povojne drame je vključeval predvsem zlo, ljubezen in smisel ... Pisal je tudi radijske igre in ustvaril scenarije za nekaj naših filmov, po njegovem Menuetu za kitaro pa je posnet film Nasvidenje v naslednji vojni režiserja Živojina Pavlovića. Vitomil Zupan se je rodil leta 1914 v Ljubljani.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Žandarmerija za varnost, mir in red
Oče in sin – inovatorja v glasbi
Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1850 so v habsburški monarhiji s posebnim ministrskim odlokom ustanovili žandarmerijo. Nove policijske sile so sodile k vojski avstrijskega cesarstva, bile so organizirane po vojaško in podrejene vojaškemu sodstvu. Žandarji so imeli pooblastila za ukrepanje proti vojaškim in civilnim osebam, ustne ukaze pa so prejemali le neposredno od poveljstev regimentov, ne od civilnih ali vojaških oblasti. Žandarmerija je skrbela za javno varnost, mir in red ter za izvrševanje odlokov oblasti. Preprečevala je nemire, če pa so se začeli, je vzpostavljala zakonitost in skrbela za to, da so prestopniki prišli pred sodišče. Njena glavna naloga je bilo zagotavljanje opore politični upravi pri izvrševanju oblasti. Žandarmerija je predvsem takoj po ustanovitvi preganjala tudi klasični kriminal ter nadzorovala ceste in poti. Preprečevati je morala potepuštvo, beraštvo in razbojništvo, včasih tudi s tako imenovanimi »pogoni« (pregoni), ki so jih organizirale civilne oblasti, izvrševali pa žandarji. V ukazu, ki ga je župan dobil od okrajnega glavarja, so bile poleg dneva in ure določene tudi smeri pregona. Čeprav so žandarji za to prejeli nagrado, niso bili preveč učinkoviti. Potepuhi in berači so se po navadi potuhnili, oboroženi tolovaji pa so bili za preganjalce lahko celo nevarni. Potepuhe, ki so jih le ujeli, je praviloma doletelo samo dva dni zapora s postom – in potem nadaljevanje prejšnjega načina življenja.
Ivana Bajdeta štejemo za glasbenega izumitelja. Leta 1893 je namreč izumil glasbilo, ki je posnemalo citre, harfo, violino, violo in violončelo. Novi instrument je imel obliko ozkega harmonija z dvema klaviaturama in pedalom, ki je poganjal mehanizem. Izum je odkupila tovarna Ludovika Hupfelda v Leipzigu. Snovalec je želel iznajti način, kako bi na glasbilu s tipkami dosegel naravni glas godal, kakršnega imajo gosli, viole, violončelo in kontrabas. To so brez uspeha poizkušali že pred njim, saj je s pritiskom na tipko težko doseči zvok, ki ga ustvarja lok na struni. Klavir udarja na strune, orgle imajo enakomeren glas piščali, združiti elastični žimasti lok s poljubnim vzdrževanjem glasu pri taki mehaniki pa je bila težka naloga. Bajde je več kot dvajset let vztrajno izpopolnjeval svoje glasbilo; z njim je v Mestnem domu, današnjem Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, tudi nastopil. Z inovacijami, povezanimi z glasbili, se je ukvarjal tudi njegov sin Ludvik Bajde, ki je izumil glasbilo, imenovano klaviolina. Tudi ta instrument ima obliko majhnega harmonija, na desni je pritrjena violina, viola ali violončelo. Glasbeni izvajalec ima v desnici lok in gode na godalo, z levico pa na klaviaturi igra predpisane note. Klaviolina je v začetku pri nas izzvala precej zanimanja, pozneje pa utonila v pozabo. Glasbeni izumitelj Ivan Bajde se je rodil leta 1855 v Hotiču pri Litiji.
Igralec, režiser in organizator Anton Verovšek je bil učenec Ignacija Borštnika in eden prvih slovenskih poklicnih igralcev. Nastopal je v Deželnem gledališču v Ljubljani, v katerem je bil tudi režiser. Odličen je bil v karakternih vlogah, predvsem v Cankarjevih dramah in komedijah: bil je župnik v Kralju na Betajnovi, Gruden v komediji Za narodov blagor, župan v farsi Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Anton Verovšek se je rodil leta 1866 v Ljubljani.
Pisatelj, esejist, pesnik in scenarist Vitomil Zupan je pred drugo svetovno vojno študiral gradbeništvo, vmes pa veliko potoval in se preživljal s priložnostnimi deli: med drugim je bil mornar, boksar in pleskar. Leta 1942 ga je italijanski okupator interniral v Gonars, naslednje leto je odšel v partizane. Po vojni je delal na Radiu, nato je postal svobodni pisatelj. Njegovo najbolj znano delo je trilogija romanov Menuet za kitaro, Komedija človeškega tkiva in Levitan, v katerih provokativno pripoveduje o predvojnih, medvojnih in povojnih doživetjih ter odporu proti totalitarnemu dogmatizmu. Na političnem procesu je bil obsojen na 18 let zapora, a že leta 1954 so ga izpustili. *Posnetek V svoje povojne drame je vključeval predvsem zlo, ljubezen in smisel ... Pisal je tudi radijske igre in ustvaril scenarije za nekaj naših filmov, po njegovem Menuetu za kitaro pa je posnet film Nasvidenje v naslednji vojni režiserja Živojina Pavlovića. Vitomil Zupan se je rodil leta 1914 v Ljubljani.
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov