Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica
Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo
Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Leta 1797 se je v Žirovnici rodil klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop. V študijskih letih v Ljubljani ter med službovanjem na Reki in v Lvovu se je razvil v najbolj izobraženega, literarno razgledanega ter filozofsko in estetsko izrazito sodobno usmerjenega Slovenca tedanje dobe. Obvladal je 19 jezikov ter preučeval grško in rimsko literaturo. Po literarnoestetskem nazoru je bil romantik, po svetovnem pa najbrž panteist. S svojimi idejami je vplival tudi na Prešerna. Bil je cenzor ter pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica pred janzenisti in Kopitarjem. Leta 1833 je s svojim posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in vse druge konservativne jezikovne in literarne nazore nasprotnikov. Razvil je kulturnopolitični program, ki je namesto nabožnega slovstva za kmete zahteval posvetno literaturo za izobraženstvo. Čeprav Matija Čop ni veliko pisal, je imel pri razvoju slovenske kulture odločilno vlogo, zlasti zaradi odločne usmeritve k evropskim zgledom in vpliva na Prešerna.
Učitelj, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek je poučeval v Žalcu in Gornjem Gradu. Bil je pobudnik in podpisnik resolucije z zahtevo po uvedbi slovenskih šol, ki je nastala v Mozirju in so jo predali cesarsko-kraljevemu ministrstvu za šolstvo na Dunaju. V Gornjem Gradu je ustanovil posojilnico ter pred 130 leti (1893) Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem so imenovali dom na Korošici. Fran Kocbek, pionir planinstva v Savinjskih Alpah, ki je v Gornjem Gradu od leta 1895 do konca leta 1921 tudi sistematično opazoval vreme oziroma vodil uradno vremensko opazovalno postajo, se je rodil leta prd 160 leti (1863) na Ločkem Vrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Slikar in ilustrator Maksim Gaspari se je rodil pred 140 leti (1883) v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je bila med ljudmi zelo znana. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
26. januarja 1897 se je v Gabrovki pri Litiji rodil agronom in pisec Ciril Jeglič, ki velja za pionirja hortikulture in krajinarstva na Slovenskem. Po maturi v Ljubljani je nadaljeval študij na Dunaju in v Zagrebu. Na začetku strokovne kariere je služboval na gradu Dornava pri Ptuju, pozneje je postal profesor na državni kmetijski šoli na Grmu, od leta 1928 pa je poučeval na srednji kmetijski šoli v Mariboru in vrtnarski šoli v Medlogu pri Celju. Preuredil je arboretum Volčji Potok ter leta 1959 Alpski botanični vrt Julijana v Trenti, ki velja za naš prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju. Pomembne sledi je Ciril Jeglič zapustil tudi v Zagrebu, v katerem je uspel na prvem razpisu za ureditev mestnih parkov. Tam je v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja uredil park kralja Petra Krešimirja IV.
6236 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica
Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo
Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Leta 1797 se je v Žirovnici rodil klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop. V študijskih letih v Ljubljani ter med službovanjem na Reki in v Lvovu se je razvil v najbolj izobraženega, literarno razgledanega ter filozofsko in estetsko izrazito sodobno usmerjenega Slovenca tedanje dobe. Obvladal je 19 jezikov ter preučeval grško in rimsko literaturo. Po literarnoestetskem nazoru je bil romantik, po svetovnem pa najbrž panteist. S svojimi idejami je vplival tudi na Prešerna. Bil je cenzor ter pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica pred janzenisti in Kopitarjem. Leta 1833 je s svojim posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in vse druge konservativne jezikovne in literarne nazore nasprotnikov. Razvil je kulturnopolitični program, ki je namesto nabožnega slovstva za kmete zahteval posvetno literaturo za izobraženstvo. Čeprav Matija Čop ni veliko pisal, je imel pri razvoju slovenske kulture odločilno vlogo, zlasti zaradi odločne usmeritve k evropskim zgledom in vpliva na Prešerna.
Učitelj, organizator planinstva in publicist Fran Kocbek je poučeval v Žalcu in Gornjem Gradu. Bil je pobudnik in podpisnik resolucije z zahtevo po uvedbi slovenskih šol, ki je nastala v Mozirju in so jo predali cesarsko-kraljevemu ministrstvu za šolstvo na Dunaju. V Gornjem Gradu je ustanovil posojilnico ter pred 130 leti (1893) Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in jo vodil trideset let. Organiziral je graditev planinskih postojank in poti, v “Planinski vestnik” pisal članke o planinskih kočah, novih poteh, podzemeljskih jamah, nesrečah v gorah in o botaniki. Že leta 1894 je izdal “Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico”, v knjigi “Savinjske Alpe” pa je zbral bogato geografsko, turistično, zgodovinsko, botanično in etnografsko gradivo. Po njem so imenovali dom na Korošici. Fran Kocbek, pionir planinstva v Savinjskih Alpah, ki je v Gornjem Gradu od leta 1895 do konca leta 1921 tudi sistematično opazoval vreme oziroma vodil uradno vremensko opazovalno postajo, se je rodil leta prd 160 leti (1863) na Ločkem Vrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah.
Slikar in ilustrator Maksim Gaspari se je rodil pred 140 leti (1883) v Selščku pri Cerknici. Študiral je na grafični šoli in umetnostni akademiji na Dunaju in je eden izmed ustanoviteljev umetniškega kluba Vesna. Njegova umetnost, oprta na domače folklorno izročilo, je bila med ljudmi zelo znana. Za Gasparijeva mladostna dela so značilni secesijska stilizacija, kontrastne barve in lirično razpoloženje, za poznejše obdobje pa plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje. V poznih delih so postale njegove poteze slikovitejše, toni pa bolj umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine. Maksim Gaspari se je posvečal tudi ilustriranju; likovno je opremil številne knjige, revije, pratike in koledarje, risal pa je tudi karikature.
26. januarja 1897 se je v Gabrovki pri Litiji rodil agronom in pisec Ciril Jeglič, ki velja za pionirja hortikulture in krajinarstva na Slovenskem. Po maturi v Ljubljani je nadaljeval študij na Dunaju in v Zagrebu. Na začetku strokovne kariere je služboval na gradu Dornava pri Ptuju, pozneje je postal profesor na državni kmetijski šoli na Grmu, od leta 1928 pa je poučeval na srednji kmetijski šoli v Mariboru in vrtnarski šoli v Medlogu pri Celju. Preuredil je arboretum Volčji Potok ter leta 1959 Alpski botanični vrt Julijana v Trenti, ki velja za naš prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju. Pomembne sledi je Ciril Jeglič zapustil tudi v Zagrebu, v katerem je uspel na prvem razpisu za ureditev mestnih parkov. Tam je v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja uredil park kralja Petra Krešimirja IV.
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov