Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pesnik, dramatik in publicist Joža Lovrenčič velja za enega opaznejših predhodnikov pesniškega ekspresionizma na Slovenskem. Rodil se je leta 1890  v Kredu pri Kobaridu. Na univerzi v Gradcu je študiral slavistiko in latinščino in leta 1915 doktoriral. Kot gimnazijski profesor je poučeval v Gorici, Trstu in Ljubljani. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih pri preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Lovrenčičeva lirska zbirka Deveta dežela pomeni začetek slovenskega literarnega ekspresionizma. Vendar je liriko kmalu opustil in prešel k epskemu pesnjenju in pripovedni prozi. Med drugim je tudi avtor najobsežnejšega slovenskega epa Trentarski študent. Kot pripovednik je pisal predvsem zgodovinske in ljudske povesti, legende in mladinsko prozo. Leta 1946 je bil po krivici obtožen sodelovanja z okupatorjem in obsojen na dve leti zapora, a so ga še isto leto pomilostili. Vendar je kljub temu tedanja oblast vse knjige Jože Lovrenčiča izločila iz knjižnic, sam pa je bil potisnjen v revščino in pozabo. Vnuk zgodovinar dr. Andrej Vovko se je dedka takole  spominjal. *Posnetek Joža Lovrenčič je že kot dijak napisal pesem Jaz bi rad rož rudečih, ki je v Prelovčevem napevu ponarodela.

Leta 1907 se je v Novem mestu rodil baletni plesalec, koreograf in pedagog Pino Mlakar. Na ljubljanski univerzi je študiral matematiko, fiziko in kemijo, se krajši čas ukvarjal s slikarstvom, potem pa se je popolnoma posvetil baletni umetnosti. Leta 1928 je začel plesno izobraževanje na baletni šoli Rudolfa Labana v Hamburgu in pozneje v Berlinu. Tam je spoznal svojo Pio; njeno pravo ime je bilo Marie Louise Scholz, bila je doma iz Hamburga. Šlo je za ljubezen na prvi pogled. S privolitvijo njene matere sta se poleti 1929 na Rabu poročila, poročna priča pa je bil Edvard Kocbek. Pino in Pia sta načrtovala, da bosta v Novem mestu napravila baletno domačijo, na katero bodo hodili nadarjeni mladi ljudje. Zemljišče v Ločni je Pino kupil že leta 1937, po vojni pa sta na njem začela graditi dom in baletno domačijo, a so oblastniki nadnju poslali gradbene stroje in porušili začeto delo. Po baletnem ustvarjanju ju je poznala vsa Evropa, koreografski opus, ki sta ga zapustila, pa zajema petdeset baletov, med njimi dvanajst celovečernih. Izmed teh sta najbolj znana Vrag na vasi in Lok, ustvarjena le za dva plesalca. Po drugi svetovni vojni sta v Sloveniji postavila profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila baletno šolo, Pino Mlakar pa je petindvajset let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Fotograf in filmski snemalec Janez Kališnik  je študiral gradbeništvo na tehniški fakulteti v Ljubljani, pozneje pa se je poklicno kot samostojni umetnik posvetil fotografiji in filmu. Njegova fotografija je bila tudi zgodnja soustvarjalna prvina oblikovanja vizualnih komunikacij. Kot filmski snemalec je začel pri filmu Jara gospoda leta 1953, kot direktor fotografije pa je bil med drugim tudi pri filmih Ne čakaj na maj, Kala, Ples v dežju, Peščeni grad, Grajski biki in Sončni krik. Posnel je tudi veliko kratkih igranih in dokumentarnih filmov. Za svoje delo je leta 1963 prejel nagrado Prešernovega sklada. Janez Kališnik se je rodil leta 1921 na Drenovem Griču pri Vrhniki.

Arheologinja  Vera Kolšek  je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se potem zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične  Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju. Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic še danes pomenita enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in to je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvazorjevo nagrado. Rodila se je leta 1930 v Mariboru.