Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom
Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase”
Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Demeter Bleiweis je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Demeter Bleiweis se je rodil na leta 1871 v Ljubljani.
Mladinska pesnica in pisateljica Anica Černej je obiskovala učiteljišče v Mariboru in Zagrebu ter nato poučevala v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani. Kot književnica se je prvič oglasila leta 1922 v pedagoškem glasilu “Popotnik” s sestavkom “Oton Župančič kot mladinski pesnik”; razčlenila je nekaj njegovih pesmi in ga uvrstila ne samo med mladinske pesnike, pač pa tudi med mladinske psihologe, saj se je znal vživeti v otrokovo duševnost in otroku približati njemu še nerazumljivi svet. Sicer pa je svoje pesmi in članke objavljala v revijah Zvonček, Naš rod, Ženski svet in Popotnik. Znane so njena zbirka otroških pesmi “Metuljčki” ter slikanice “Za vesele in žalostne čase”, “Kapljice” in druge. Oktobra leta 1943 jo je nemška policija aretirala in jo prek ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück poslala v taborišče Neubrandenburg. Od tam se ni več vrnila. Anica Černej se je rodila leta 1900 v Čádramu pri Slovenskih Konjicah.
Zdravnik in poznejši politik Jože Potrč je diplomiral leta 1928 v Gradcu. Ker so mu očitali politično nestrpnost, je moral ptujsko bolnišnico kmalu zapustiti, in tako je leta 1930 v Janežovcih pri Desterniku odprl zasebno zdravniško prakso ter se uveljavil kot pravi ljudski zdravnik. Vse do druge svetovne vojne je z motociklom obiskoval bolnike na svojem obsežnem podeželskem območju. Vmes je bil kot aktiven komunist tudi preganjan in večkrat zaprt, takoj po začetku vojne pa so ga odpeljali v taborišče Muhlberg v Nemčiji, kjer je bil vse do avgusta leta 1945. Po vojni se je posvetil političnemu delu: med drugim je vodil republiške organe za prosveto, znanost in kulturo ter zdravstvo in socialno politiko. Od leta 1951 do svoje smrti je bil vodja jugoslovanske delegacije pri mednarodni organizaciji za delo, kjer si je pridobil velik ugled, saj je bil med najbolj dejavnimi člani. Jože Potrč se je rodil pred 120 leti (1903) v Vintarovcih v Slovenskih Goricah.
Branko Gombač je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa režijo, iz katere je leta 1962 tudi diplomiral. Strokovno se je izpopolnjeval v Veliki Britaniji in na Poljskem. Po koncu druge svetovne vojne je bil med ustanovitelji celjskega poklicnega gledališča, v katerem je veliko režiral in igral. Pozneje je bil dve sezoni v tržaškem gledališču, od leta 1967 pa deset let ravnatelj mariborske Drame. Takrat je prevzel tudi organizacijsko vodstvo Borštnikovega srečanja in ostal predsednik njegovega Izvršnega odbora do leta 1986. *Posnetek Je povedal ob začetku Borštnikovega srečanja leta 1982. Poleg režij v slovenskih gledališčih je Branko Gombač režiral tudi na Poljskem, v Belorusiji in v Nemški demokratični republiki. Za svoje umetniško delo je med drugim prejel nagrado Boršnikovega srečanja in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je pred 99 leti (1924) v Poljčanah.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom
Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase”
Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Demeter Bleiweis je doštudiral na medicinski fakulteti v Gradcu, specializacijo iz laringologije pa je opravil na Dunaju. V letih od 1901 do 1913 je bil mestni zdravnik v Ljubljani, pozneje sanitetni inšpektor pri Deželni vladi za Slovenijo in šef zdravnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Uveljavil se je kot ftiziolog in borec proti tuberkulozi in alkoholizmu. Leta 1904 je ustanovil prvo deželno društvo za pomoč pljučnim bolnikom, tri leta pozneje pa še prvi protituberkulozni dispanzer na Slovenskem. Demeter Bleiweis se je rodil na leta 1871 v Ljubljani.
Mladinska pesnica in pisateljica Anica Černej je obiskovala učiteljišče v Mariboru in Zagrebu ter nato poučevala v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani. Kot književnica se je prvič oglasila leta 1922 v pedagoškem glasilu “Popotnik” s sestavkom “Oton Župančič kot mladinski pesnik”; razčlenila je nekaj njegovih pesmi in ga uvrstila ne samo med mladinske pesnike, pač pa tudi med mladinske psihologe, saj se je znal vživeti v otrokovo duševnost in otroku približati njemu še nerazumljivi svet. Sicer pa je svoje pesmi in članke objavljala v revijah Zvonček, Naš rod, Ženski svet in Popotnik. Znane so njena zbirka otroških pesmi “Metuljčki” ter slikanice “Za vesele in žalostne čase”, “Kapljice” in druge. Oktobra leta 1943 jo je nemška policija aretirala in jo prek ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück poslala v taborišče Neubrandenburg. Od tam se ni več vrnila. Anica Černej se je rodila leta 1900 v Čádramu pri Slovenskih Konjicah.
Zdravnik in poznejši politik Jože Potrč je diplomiral leta 1928 v Gradcu. Ker so mu očitali politično nestrpnost, je moral ptujsko bolnišnico kmalu zapustiti, in tako je leta 1930 v Janežovcih pri Desterniku odprl zasebno zdravniško prakso ter se uveljavil kot pravi ljudski zdravnik. Vse do druge svetovne vojne je z motociklom obiskoval bolnike na svojem obsežnem podeželskem območju. Vmes je bil kot aktiven komunist tudi preganjan in večkrat zaprt, takoj po začetku vojne pa so ga odpeljali v taborišče Muhlberg v Nemčiji, kjer je bil vse do avgusta leta 1945. Po vojni se je posvetil političnemu delu: med drugim je vodil republiške organe za prosveto, znanost in kulturo ter zdravstvo in socialno politiko. Od leta 1951 do svoje smrti je bil vodja jugoslovanske delegacije pri mednarodni organizaciji za delo, kjer si je pridobil velik ugled, saj je bil med najbolj dejavnimi člani. Jože Potrč se je rodil pred 120 leti (1903) v Vintarovcih v Slovenskih Goricah.
Branko Gombač je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa režijo, iz katere je leta 1962 tudi diplomiral. Strokovno se je izpopolnjeval v Veliki Britaniji in na Poljskem. Po koncu druge svetovne vojne je bil med ustanovitelji celjskega poklicnega gledališča, v katerem je veliko režiral in igral. Pozneje je bil dve sezoni v tržaškem gledališču, od leta 1967 pa deset let ravnatelj mariborske Drame. Takrat je prevzel tudi organizacijsko vodstvo Borštnikovega srečanja in ostal predsednik njegovega Izvršnega odbora do leta 1986. *Posnetek Je povedal ob začetku Borštnikovega srečanja leta 1982. Poleg režij v slovenskih gledališčih je Branko Gombač režiral tudi na Poljskem, v Belorusiji in v Nemški demokratični republiki. Za svoje umetniško delo je med drugim prejel nagrado Boršnikovega srečanja in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je pred 99 leti (1924) v Poljčanah.
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov