Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Kmečki punti so bili oboroženi upori kmetov proti zemljiški gospodi zaradi fevdalnih obremenitev v zgodnjem srednjem veku. Slovenskim kmetom se je položaj še zlasti poslabšal v 15. stoletju zaradi turških vpadov, samovolje fevdalcev in novih obremenitev ob razvoju denarnega gospodarstva in obrambnih potrebah. Kmetje so poskušali uveljaviti staro pravdo, kot so pravili, v več uporih, med njimi je bil tudi veliki tolminski upor leta 1713, ki je zajel vso Goriško in se širil tudi na Kranjsko, pravzaprav zadnji večji punt zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi. Pripravili in vodili so ga Gregor Kobal, doma iz Podsel pod Mostom na Soči, Ivan Gradnik, Lovro Kragulj in Martin Munih. Uporniki kljub začetnim uspehom niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je punt zatrla zelo maščevalno in kruto. Voditelje upora so obsodili na smrt in Gregorja Kobala 20. aprila 1714 obglavili nekje v okolici Gorice.

Gledališki igralec, režiser in pedagog Hinko Nučič je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor ter tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Leta 1921 je odšel v Zagreb, kjer je ostal do leta 1954. Že prvo leto je tam režiral 11 dram in odigral 21 vlog. Sčasoma je opuščal režijo, sodeloval je bolj ali manj le še pri uprizarjanju domačih del, ostal pa je eden prvih igralcev. Deloval je tudi kot pedagog in velja za enega od utemeljiteljev umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil pred 140 leti (1883) v Ljubljani.

Leta 1910 se je v Clevelandu kot sin izseljenskih staršev rodil agronom Janez Marentič. Ko je oče zbolel za tuberkulozo, se je družina vrnila v domovino, kjer je oče kmalu umrl, za njim pa še mati. Janeza, ki je štel 10 let, je potem vzgajala teta. Njegovo izobraževanje je podprl domači župnik Valerijan Učak. Marentič se je po končani gimnaziji v Ljubljani odločil za študij agronomije v Zagrebu in leta 1934 diplomiral. V Zagrebu se je pridružil levičarskemu in revolucionarnemu gibanju ter svoj čas posvetil spoznavanju marksizma. Te ideje je širil tudi po Beli krajini. Na njegovo pobudo so leta 1932 v vasi Mlake pri Podzemlju ustanovili prvo partijsko celico v Beli krajini. Leta 1937 se je Marentič udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah, kjer je bil edini akademsko izobražen udeleženec dogodka in je tudi na sliki Anton Gojmirja Kosa upodobljen diametralno nasproti Edvardu Kardelju, s katerim se predvsem zaradi razhajanj glede kmečkega vprašanja nista posebej dobro razumela. Marentič se je ukvarjal tudi z znanstvenim delom, svoje izsledke je objavljal v legalnem, pa tudi ilegalnem časopisu. Največ časa je posvetil kmetskemu vprašanju. Skupaj s tastom bibliografom dr. Jankom Šlebingerjem je izdal Bibliografijo slovenske kmetijske literature. Za njegovo največje delo štejemo knjigo Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom, ki je v knjižni obliki izšla po njegovi smrti leta 1957.

Tenorist Attilio Planinšek je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu,  leta 1947 kot Manrico v Verdijevi operi Il Trovatore debitiral v Toulonu in pozneje nastopal po italijanskih opernih hišah. Glasbena pot ga je vodila po Franciji, Angliji in Švici, leta 1957 pa je prišel v Ljubljano. V šestdesetih letih je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Od leta 1960 do 1964 in nato spet od 1972 do smrti je bil prvak opere v Splitu in ljubljenec tamkajšnjega občinstva. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Slišali bomo njegovo arijo Cavaradossija iz 3. dejanja "Tosce", ki je bila posneta pred 70 leti (1963) *Posnetek  Operni pevec Attilio Planinšek se je rodil leta 1922 v Trstu.