Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

20. april - agronom Janez Marentič

15.04.2023

Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Kmečki punti so bili oboroženi upori kmetov proti zemljiški gospodi zaradi fevdalnih obremenitev v zgodnjem srednjem veku. Slovenskim kmetom se je položaj še zlasti poslabšal v 15. stoletju zaradi turških vpadov, samovolje fevdalcev in novih obremenitev ob razvoju denarnega gospodarstva in obrambnih potrebah. Kmetje so poskušali uveljaviti staro pravdo, kot so pravili, v več uporih, med njimi je bil tudi veliki tolminski upor leta 1713, ki je zajel vso Goriško in se širil tudi na Kranjsko, pravzaprav zadnji večji punt zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi. Pripravili in vodili so ga Gregor Kobal, doma iz Podsel pod Mostom na Soči, Ivan Gradnik, Lovro Kragulj in Martin Munih. Uporniki kljub začetnim uspehom niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je punt zatrla zelo maščevalno in kruto. Voditelje upora so obsodili na smrt in Gregorja Kobala 20. aprila 1714 obglavili nekje v okolici Gorice.

 

Gledališki igralec, režiser in pedagog Hinko Nučič je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor ter tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Leta 1921 je odšel v Zagreb, kjer je ostal do leta 1954. Že prvo leto je tam režiral 11 dram in odigral 21 vlog. Sčasoma je opuščal režijo, sodeloval je bolj ali manj le še pri uprizarjanju domačih del, ostal pa je eden prvih igralcev. Deloval je tudi kot pedagog in velja za enega od utemeljiteljev umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil pred 140 leti (1883) v Ljubljani.

 

Leta 1910 se je v Clevelandu kot sin izseljenskih staršev rodil agronom Janez Marentič. Ko je oče zbolel za tuberkulozo, se je družina vrnila v domovino, kjer je oče kmalu umrl, za njim pa še mati. Janeza, ki je štel 10 let, je potem vzgajala teta. Njegovo izobraževanje je podprl domači župnik Valerijan Učak. Marentič se je po končani gimnaziji v Ljubljani odločil za študij agronomije v Zagrebu in leta 1934 diplomiral. V Zagrebu se je pridružil levičarskemu in revolucionarnemu gibanju ter svoj čas posvetil spoznavanju marksizma. Te ideje je širil tudi po Beli krajini. Na njegovo pobudo so leta 1932 v vasi Mlake pri Podzemlju ustanovili prvo partijsko celico v Beli krajini. Leta 1937 se je Marentič udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah, kjer je bil edini akademsko izobražen udeleženec dogodka in je tudi na sliki Anton Gojmirja Kosa upodobljen diametralno nasproti Edvardu Kardelju, s katerim se predvsem zaradi razhajanj glede kmečkega vprašanja nista posebej dobro razumela. Marentič se je ukvarjal tudi z znanstvenim delom, svoje izsledke je objavljal v legalnem, pa tudi ilegalnem časopisu. Največ časa je posvetil kmetskemu vprašanju. Skupaj s tastom bibliografom dr. Jankom Šlebingerjem je izdal Bibliografijo slovenske kmetijske literature. Za njegovo največje delo štejemo knjigo Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom, ki je v knjižni obliki izšla po njegovi smrti leta 1957.

 

Tenorist Attilio Planinšek je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu,  leta 1947 kot Manrico v Verdijevi operi Il Trovatore debitiral v Toulonu in pozneje nastopal po italijanskih opernih hišah. Glasbena pot ga je vodila po Franciji, Angliji in Švici, leta 1957 pa je prišel v Ljubljano. V šestdesetih letih je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Od leta 1960 do 1964 in nato spet od 1972 do smrti je bil prvak opere v Splitu in ljubljenec tamkajšnjega občinstva. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Slišali bomo njegovo arijo Cavaradossija iz 3. dejanja "Tosce", ki je bila posneta pred 70 leti (1963) *Posnetek  Operni pevec Attilio Planinšek se je rodil leta 1922 v Trstu.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

20. april - agronom Janez Marentič

15.04.2023

Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Kmečki punti so bili oboroženi upori kmetov proti zemljiški gospodi zaradi fevdalnih obremenitev v zgodnjem srednjem veku. Slovenskim kmetom se je položaj še zlasti poslabšal v 15. stoletju zaradi turških vpadov, samovolje fevdalcev in novih obremenitev ob razvoju denarnega gospodarstva in obrambnih potrebah. Kmetje so poskušali uveljaviti staro pravdo, kot so pravili, v več uporih, med njimi je bil tudi veliki tolminski upor leta 1713, ki je zajel vso Goriško in se širil tudi na Kranjsko, pravzaprav zadnji večji punt zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi. Pripravili in vodili so ga Gregor Kobal, doma iz Podsel pod Mostom na Soči, Ivan Gradnik, Lovro Kragulj in Martin Munih. Uporniki kljub začetnim uspehom niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je punt zatrla zelo maščevalno in kruto. Voditelje upora so obsodili na smrt in Gregorja Kobala 20. aprila 1714 obglavili nekje v okolici Gorice.

 

Gledališki igralec, režiser in pedagog Hinko Nučič je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor ter tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Leta 1921 je odšel v Zagreb, kjer je ostal do leta 1954. Že prvo leto je tam režiral 11 dram in odigral 21 vlog. Sčasoma je opuščal režijo, sodeloval je bolj ali manj le še pri uprizarjanju domačih del, ostal pa je eden prvih igralcev. Deloval je tudi kot pedagog in velja za enega od utemeljiteljev umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil pred 140 leti (1883) v Ljubljani.

 

Leta 1910 se je v Clevelandu kot sin izseljenskih staršev rodil agronom Janez Marentič. Ko je oče zbolel za tuberkulozo, se je družina vrnila v domovino, kjer je oče kmalu umrl, za njim pa še mati. Janeza, ki je štel 10 let, je potem vzgajala teta. Njegovo izobraževanje je podprl domači župnik Valerijan Učak. Marentič se je po končani gimnaziji v Ljubljani odločil za študij agronomije v Zagrebu in leta 1934 diplomiral. V Zagrebu se je pridružil levičarskemu in revolucionarnemu gibanju ter svoj čas posvetil spoznavanju marksizma. Te ideje je širil tudi po Beli krajini. Na njegovo pobudo so leta 1932 v vasi Mlake pri Podzemlju ustanovili prvo partijsko celico v Beli krajini. Leta 1937 se je Marentič udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah, kjer je bil edini akademsko izobražen udeleženec dogodka in je tudi na sliki Anton Gojmirja Kosa upodobljen diametralno nasproti Edvardu Kardelju, s katerim se predvsem zaradi razhajanj glede kmečkega vprašanja nista posebej dobro razumela. Marentič se je ukvarjal tudi z znanstvenim delom, svoje izsledke je objavljal v legalnem, pa tudi ilegalnem časopisu. Največ časa je posvetil kmetskemu vprašanju. Skupaj s tastom bibliografom dr. Jankom Šlebingerjem je izdal Bibliografijo slovenske kmetijske literature. Za njegovo največje delo štejemo knjigo Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom, ki je v knjižni obliki izšla po njegovi smrti leta 1957.

 

Tenorist Attilio Planinšek je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu,  leta 1947 kot Manrico v Verdijevi operi Il Trovatore debitiral v Toulonu in pozneje nastopal po italijanskih opernih hišah. Glasbena pot ga je vodila po Franciji, Angliji in Švici, leta 1957 pa je prišel v Ljubljano. V šestdesetih letih je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Od leta 1960 do 1964 in nato spet od 1972 do smrti je bil prvak opere v Splitu in ljubljenec tamkajšnjega občinstva. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Slišali bomo njegovo arijo Cavaradossija iz 3. dejanja "Tosce", ki je bila posneta pred 70 leti (1963) *Posnetek  Operni pevec Attilio Planinšek se je rodil leta 1922 v Trstu.


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

26. junij - »Danes so sanje dovoljene …« (1991)

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

25. junij - Dan državnosti Republike Slovenije (1991)

O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

24. junij - Max Dvořák, učitelj naših prvih poklicnih varuhov kulturne dediščine (1874)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov