Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem
Režiser in gledališki organizator
Lirski tenor iz Trsta
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmečki punti so bili oboroženi upori kmetov proti zemljiški gospodi zaradi fevdalnih obremenitev v zgodnjem srednjem veku. Slovenskim kmetom se je položaj še zlasti poslabšal v 15. stoletju zaradi turških vpadov, samovolje fevdalcev in novih obremenitev ob razvoju denarnega gospodarstva in obrambnih potrebah. Kmetje so poskušali uveljaviti staro pravdo, kot so pravili, v več uporih, med njimi je bil tudi veliki tolminski upor leta 1713, ki je zajel vso Goriško in se širil tudi na Kranjsko, pravzaprav zadnji večji punt zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi. Pripravili in vodili so ga Gregor Kobal, doma iz Podsel pod Mostom na Soči, Ivan Gradnik, Lovro Kragulj in Martin Munih. Uporniki kljub začetnim uspehom niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je punt zatrla zelo maščevalno in kruto. Voditelje upora so obsodili na smrt in Gregorja Kobala 20. aprila 1714 obglavili nekje v okolici Gorice.
Gledališki igralec, režiser in pedagog Hinko Nučič je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor ter tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Leta 1921 je odšel v Zagreb, kjer je ostal do leta 1954. Že prvo leto je tam režiral 11 dram in odigral 21 vlog. Sčasoma je opuščal režijo, sodeloval je bolj ali manj le še pri uprizarjanju domačih del, ostal pa je eden prvih igralcev. Deloval je tudi kot pedagog in velja za enega od utemeljiteljev umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil pred 140 leti (1883) v Ljubljani.
Leta 1910 se je v Clevelandu kot sin izseljenskih staršev rodil agronom Janez Marentič. Ko je oče zbolel za tuberkulozo, se je družina vrnila v domovino, kjer je oče kmalu umrl, za njim pa še mati. Janeza, ki je štel 10 let, je potem vzgajala teta. Njegovo izobraževanje je podprl domači župnik Valerijan Učak. Marentič se je po končani gimnaziji v Ljubljani odločil za študij agronomije v Zagrebu in leta 1934 diplomiral. V Zagrebu se je pridružil levičarskemu in revolucionarnemu gibanju ter svoj čas posvetil spoznavanju marksizma. Te ideje je širil tudi po Beli krajini. Na njegovo pobudo so leta 1932 v vasi Mlake pri Podzemlju ustanovili prvo partijsko celico v Beli krajini. Leta 1937 se je Marentič udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah, kjer je bil edini akademsko izobražen udeleženec dogodka in je tudi na sliki Anton Gojmirja Kosa upodobljen diametralno nasproti Edvardu Kardelju, s katerim se predvsem zaradi razhajanj glede kmečkega vprašanja nista posebej dobro razumela. Marentič se je ukvarjal tudi z znanstvenim delom, svoje izsledke je objavljal v legalnem, pa tudi ilegalnem časopisu. Največ časa je posvetil kmetskemu vprašanju. Skupaj s tastom bibliografom dr. Jankom Šlebingerjem je izdal Bibliografijo slovenske kmetijske literature. Za njegovo največje delo štejemo knjigo Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom, ki je v knjižni obliki izšla po njegovi smrti leta 1957.
Tenorist Attilio Planinšek je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu, leta 1947 kot Manrico v Verdijevi operi Il Trovatore debitiral v Toulonu in pozneje nastopal po italijanskih opernih hišah. Glasbena pot ga je vodila po Franciji, Angliji in Švici, leta 1957 pa je prišel v Ljubljano. V šestdesetih letih je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Od leta 1960 do 1964 in nato spet od 1972 do smrti je bil prvak opere v Splitu in ljubljenec tamkajšnjega občinstva. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Slišali bomo njegovo arijo Cavaradossija iz 3. dejanja "Tosce", ki je bila posneta pred 70 leti (1963) *Posnetek Operni pevec Attilio Planinšek se je rodil leta 1922 v Trstu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem
Režiser in gledališki organizator
Lirski tenor iz Trsta
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmečki punti so bili oboroženi upori kmetov proti zemljiški gospodi zaradi fevdalnih obremenitev v zgodnjem srednjem veku. Slovenskim kmetom se je položaj še zlasti poslabšal v 15. stoletju zaradi turških vpadov, samovolje fevdalcev in novih obremenitev ob razvoju denarnega gospodarstva in obrambnih potrebah. Kmetje so poskušali uveljaviti staro pravdo, kot so pravili, v več uporih, med njimi je bil tudi veliki tolminski upor leta 1713, ki je zajel vso Goriško in se širil tudi na Kranjsko, pravzaprav zadnji večji punt zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi. Pripravili in vodili so ga Gregor Kobal, doma iz Podsel pod Mostom na Soči, Ivan Gradnik, Lovro Kragulj in Martin Munih. Uporniki kljub začetnim uspehom niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je punt zatrla zelo maščevalno in kruto. Voditelje upora so obsodili na smrt in Gregorja Kobala 20. aprila 1714 obglavili nekje v okolici Gorice.
Gledališki igralec, režiser in pedagog Hinko Nučič je od leta 1918 odločilno vplival na obnovo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Po sporih z gledališkim konzorcijem in dramaturgom je odšel v Maribor ter tam postavil temelje drugemu slovenskemu gledališču. V obeh je opravljal glavnino organizatorskega in umetniškega dela, igral številne pomembne vloge in režiral veliko predstav. Leta 1921 je odšel v Zagreb, kjer je ostal do leta 1954. Že prvo leto je tam režiral 11 dram in odigral 21 vlog. Sčasoma je opuščal režijo, sodeloval je bolj ali manj le še pri uprizarjanju domačih del, ostal pa je eden prvih igralcev. Deloval je tudi kot pedagog in velja za enega od utemeljiteljev umetniškega gledališča na Slovenskem. Gledališki igralec in režiser Hinko Nučič se je rodil pred 140 leti (1883) v Ljubljani.
Leta 1910 se je v Clevelandu kot sin izseljenskih staršev rodil agronom Janez Marentič. Ko je oče zbolel za tuberkulozo, se je družina vrnila v domovino, kjer je oče kmalu umrl, za njim pa še mati. Janeza, ki je štel 10 let, je potem vzgajala teta. Njegovo izobraževanje je podprl domači župnik Valerijan Učak. Marentič se je po končani gimnaziji v Ljubljani odločil za študij agronomije v Zagrebu in leta 1934 diplomiral. V Zagrebu se je pridružil levičarskemu in revolucionarnemu gibanju ter svoj čas posvetil spoznavanju marksizma. Te ideje je širil tudi po Beli krajini. Na njegovo pobudo so leta 1932 v vasi Mlake pri Podzemlju ustanovili prvo partijsko celico v Beli krajini. Leta 1937 se je Marentič udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah, kjer je bil edini akademsko izobražen udeleženec dogodka in je tudi na sliki Anton Gojmirja Kosa upodobljen diametralno nasproti Edvardu Kardelju, s katerim se predvsem zaradi razhajanj glede kmečkega vprašanja nista posebej dobro razumela. Marentič se je ukvarjal tudi z znanstvenim delom, svoje izsledke je objavljal v legalnem, pa tudi ilegalnem časopisu. Največ časa je posvetil kmetskemu vprašanju. Skupaj s tastom bibliografom dr. Jankom Šlebingerjem je izdal Bibliografijo slovenske kmetijske literature. Za njegovo največje delo štejemo knjigo Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom, ki je v knjižni obliki izšla po njegovi smrti leta 1957.
Tenorist Attilio Planinšek je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu, leta 1947 kot Manrico v Verdijevi operi Il Trovatore debitiral v Toulonu in pozneje nastopal po italijanskih opernih hišah. Glasbena pot ga je vodila po Franciji, Angliji in Švici, leta 1957 pa je prišel v Ljubljano. V šestdesetih letih je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Od leta 1960 do 1964 in nato spet od 1972 do smrti je bil prvak opere v Splitu in ljubljenec tamkajšnjega občinstva. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Slišali bomo njegovo arijo Cavaradossija iz 3. dejanja "Tosce", ki je bila posneta pred 70 leti (1963) *Posnetek Operni pevec Attilio Planinšek se je rodil leta 1922 v Trstu.
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov