Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje
Začetek osvobajanja Trsta
Politični pogrom nad revijo Perspektive
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist Vilko Novak je pred 90 leti (1933) na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budimpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete – skoraj dve desetletji ga je tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinsko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je leta 1909 v Beltincih.
Otmar Klipšteter se je z novinarstvom seznanil med študijem in se mu nato tudi poklicno posvetil. Pisal je za časopis Ljudska pravica in pozneje za mariborski Večer, pri katerem je bil dve desetletji tudi zaposlen. Zanimale so ga gospodarske teme, med drugim gradbeništvo, težave pri graditvi stanovanj in cestna problematika. Prav v tej navezi je leta 1969 nastal tudi znani zapis o aferi v zvezi z neuresničeno obljubo Zveznega izvršnega sveta, ki je sprejel odločitev, da ne bo financiral graditve avtocestnih odsekov Hoče–Levec in Postojna–Razdrto, pač pa bodo posojila namenjena cestam v drugih jugoslovanskih republikah. Zapis, ki je nastal v navezi z lani umrlim časnikarjem Milanom Golobom, je bil ocenjen kot napad na jugoslovansko vlado in njenega tedanjega predsednika Mitjo Ribičiča. V sedemdesetih letih je bil med ustanovitelji tednika 7D. Ko je zaradi političnih pritiskov januarja 1980 moral zapustiti Večer, je novo službo za prihodnjih 22 let našel kot dopisnik pri ljubljanskem Dnevniku in Nedeljskem dnevniku. *Posnetek Časnikar Otmar Klipšteter - Fredi se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Leta 1945 sta 4. armada Jugoslovanske vojske in slovenski 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo tamkajšnja začasna uprava v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko.
28. aprila 1964 je Izvršni komite Centralnega komiteja slovenskih komunistov sprejel sklep o ukinitvi revije Perspektive, do katere je bila oblast v prvih treh letih izhajanja še zelo strpna. Najbolj sporni so bili članki Jožeta Pučnika, čigar kritičnost je dosegla vrh v zapisu z naslovom O dilemah našega kmetijstva.V njem je novembra 1963 napadel kmetijsko politiko, ki je zaradi ideološke slepote skoraj uničila slovenskega kmeta. Povojni režim ni bil naklonjen kritičnosti mladih intelektualcev, ki so si upali podvomiti o njegovi vodilni vlogi. Že Mladinsko revijo, ki je izhajala od leta 1946, so ideologi v zadnjih letih izhajanja močno kritizirali. Leta 1951 jo je nadomestila revija Beseda; prvič so jo hoteli ukiniti že februarja naslednjega leta, poleg nje pa je izhajalo še nekaj kritičnih literarnih revij. Leta 1954 so partijski ideologi dosegli ukinitev mariborske revije Svit, po sklepu ideološke komisije in komisije za tisk Socialistične zveze delovnih ljudi pa je marca 1956 nehala izhajati koprska revija Bori. Aprila naslednjega leta so ukinili tudi revijo Beseda. Revija Perspektive in intelektualno vrenje zaradi njih sta poleg tega, da sta pomenila svež intelektualni preboj, ki ga partijska inteligenca ni zmogla, pomembno vplivala na demokratizacijo razmer v Sloveniji, saj je odziv javnosti v slovensko politično življenje vpeljal nov dejavnik – civilno družbo. To se je na Slovenskem zgodilo prvič po drugi svetovni vojni.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje
Začetek osvobajanja Trsta
Politični pogrom nad revijo Perspektive
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist Vilko Novak je pred 90 leti (1933) na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budimpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete – skoraj dve desetletji ga je tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinsko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je leta 1909 v Beltincih.
Otmar Klipšteter se je z novinarstvom seznanil med študijem in se mu nato tudi poklicno posvetil. Pisal je za časopis Ljudska pravica in pozneje za mariborski Večer, pri katerem je bil dve desetletji tudi zaposlen. Zanimale so ga gospodarske teme, med drugim gradbeništvo, težave pri graditvi stanovanj in cestna problematika. Prav v tej navezi je leta 1969 nastal tudi znani zapis o aferi v zvezi z neuresničeno obljubo Zveznega izvršnega sveta, ki je sprejel odločitev, da ne bo financiral graditve avtocestnih odsekov Hoče–Levec in Postojna–Razdrto, pač pa bodo posojila namenjena cestam v drugih jugoslovanskih republikah. Zapis, ki je nastal v navezi z lani umrlim časnikarjem Milanom Golobom, je bil ocenjen kot napad na jugoslovansko vlado in njenega tedanjega predsednika Mitjo Ribičiča. V sedemdesetih letih je bil med ustanovitelji tednika 7D. Ko je zaradi političnih pritiskov januarja 1980 moral zapustiti Večer, je novo službo za prihodnjih 22 let našel kot dopisnik pri ljubljanskem Dnevniku in Nedeljskem dnevniku. *Posnetek Časnikar Otmar Klipšteter - Fredi se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Leta 1945 sta 4. armada Jugoslovanske vojske in slovenski 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo tamkajšnja začasna uprava v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko.
28. aprila 1964 je Izvršni komite Centralnega komiteja slovenskih komunistov sprejel sklep o ukinitvi revije Perspektive, do katere je bila oblast v prvih treh letih izhajanja še zelo strpna. Najbolj sporni so bili članki Jožeta Pučnika, čigar kritičnost je dosegla vrh v zapisu z naslovom O dilemah našega kmetijstva.V njem je novembra 1963 napadel kmetijsko politiko, ki je zaradi ideološke slepote skoraj uničila slovenskega kmeta. Povojni režim ni bil naklonjen kritičnosti mladih intelektualcev, ki so si upali podvomiti o njegovi vodilni vlogi. Že Mladinsko revijo, ki je izhajala od leta 1946, so ideologi v zadnjih letih izhajanja močno kritizirali. Leta 1951 jo je nadomestila revija Beseda; prvič so jo hoteli ukiniti že februarja naslednjega leta, poleg nje pa je izhajalo še nekaj kritičnih literarnih revij. Leta 1954 so partijski ideologi dosegli ukinitev mariborske revije Svit, po sklepu ideološke komisije in komisije za tisk Socialistične zveze delovnih ljudi pa je marca 1956 nehala izhajati koprska revija Bori. Aprila naslednjega leta so ukinili tudi revijo Beseda. Revija Perspektive in intelektualno vrenje zaradi njih sta poleg tega, da sta pomenila svež intelektualni preboj, ki ga partijska inteligenca ni zmogla, pomembno vplivala na demokratizacijo razmer v Sloveniji, saj je odziv javnosti v slovensko politično življenje vpeljal nov dejavnik – civilno družbo. To se je na Slovenskem zgodilo prvič po drugi svetovni vojni.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov