Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje
Začetek osvobajanja Trsta
Politični pogrom nad revijo Perspektive
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist Vilko Novak je pred 90 leti (1933) na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budimpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete – skoraj dve desetletji ga je tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinsko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je leta 1909 v Beltincih.
Otmar Klipšteter se je z novinarstvom seznanil med študijem in se mu nato tudi poklicno posvetil. Pisal je za časopis Ljudska pravica in pozneje za mariborski Večer, pri katerem je bil dve desetletji tudi zaposlen. Zanimale so ga gospodarske teme, med drugim gradbeništvo, težave pri graditvi stanovanj in cestna problematika. Prav v tej navezi je leta 1969 nastal tudi znani zapis o aferi v zvezi z neuresničeno obljubo Zveznega izvršnega sveta, ki je sprejel odločitev, da ne bo financiral graditve avtocestnih odsekov Hoče–Levec in Postojna–Razdrto, pač pa bodo posojila namenjena cestam v drugih jugoslovanskih republikah. Zapis, ki je nastal v navezi z lani umrlim časnikarjem Milanom Golobom, je bil ocenjen kot napad na jugoslovansko vlado in njenega tedanjega predsednika Mitjo Ribičiča. V sedemdesetih letih je bil med ustanovitelji tednika 7D. Ko je zaradi političnih pritiskov januarja 1980 moral zapustiti Večer, je novo službo za prihodnjih 22 let našel kot dopisnik pri ljubljanskem Dnevniku in Nedeljskem dnevniku. *Posnetek Časnikar Otmar Klipšteter - Fredi se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Leta 1945 sta 4. armada Jugoslovanske vojske in slovenski 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo tamkajšnja začasna uprava v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko.
28. aprila 1964 je Izvršni komite Centralnega komiteja slovenskih komunistov sprejel sklep o ukinitvi revije Perspektive, do katere je bila oblast v prvih treh letih izhajanja še zelo strpna. Najbolj sporni so bili članki Jožeta Pučnika, čigar kritičnost je dosegla vrh v zapisu z naslovom O dilemah našega kmetijstva.V njem je novembra 1963 napadel kmetijsko politiko, ki je zaradi ideološke slepote skoraj uničila slovenskega kmeta. Povojni režim ni bil naklonjen kritičnosti mladih intelektualcev, ki so si upali podvomiti o njegovi vodilni vlogi. Že Mladinsko revijo, ki je izhajala od leta 1946, so ideologi v zadnjih letih izhajanja močno kritizirali. Leta 1951 jo je nadomestila revija Beseda; prvič so jo hoteli ukiniti že februarja naslednjega leta, poleg nje pa je izhajalo še nekaj kritičnih literarnih revij. Leta 1954 so partijski ideologi dosegli ukinitev mariborske revije Svit, po sklepu ideološke komisije in komisije za tisk Socialistične zveze delovnih ljudi pa je marca 1956 nehala izhajati koprska revija Bori. Aprila naslednjega leta so ukinili tudi revijo Beseda. Revija Perspektive in intelektualno vrenje zaradi njih sta poleg tega, da sta pomenila svež intelektualni preboj, ki ga partijska inteligenca ni zmogla, pomembno vplivala na demokratizacijo razmer v Sloveniji, saj je odziv javnosti v slovensko politično življenje vpeljal nov dejavnik – civilno družbo. To se je na Slovenskem zgodilo prvič po drugi svetovni vojni.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje
Začetek osvobajanja Trsta
Politični pogrom nad revijo Perspektive
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist Vilko Novak je pred 90 leti (1933) na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budimpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete – skoraj dve desetletji ga je tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinsko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je leta 1909 v Beltincih.
Otmar Klipšteter se je z novinarstvom seznanil med študijem in se mu nato tudi poklicno posvetil. Pisal je za časopis Ljudska pravica in pozneje za mariborski Večer, pri katerem je bil dve desetletji tudi zaposlen. Zanimale so ga gospodarske teme, med drugim gradbeništvo, težave pri graditvi stanovanj in cestna problematika. Prav v tej navezi je leta 1969 nastal tudi znani zapis o aferi v zvezi z neuresničeno obljubo Zveznega izvršnega sveta, ki je sprejel odločitev, da ne bo financiral graditve avtocestnih odsekov Hoče–Levec in Postojna–Razdrto, pač pa bodo posojila namenjena cestam v drugih jugoslovanskih republikah. Zapis, ki je nastal v navezi z lani umrlim časnikarjem Milanom Golobom, je bil ocenjen kot napad na jugoslovansko vlado in njenega tedanjega predsednika Mitjo Ribičiča. V sedemdesetih letih je bil med ustanovitelji tednika 7D. Ko je zaradi političnih pritiskov januarja 1980 moral zapustiti Večer, je novo službo za prihodnjih 22 let našel kot dopisnik pri ljubljanskem Dnevniku in Nedeljskem dnevniku. *Posnetek Časnikar Otmar Klipšteter - Fredi se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.
Leta 1945 sta 4. armada Jugoslovanske vojske in slovenski 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo tamkajšnja začasna uprava v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko.
28. aprila 1964 je Izvršni komite Centralnega komiteja slovenskih komunistov sprejel sklep o ukinitvi revije Perspektive, do katere je bila oblast v prvih treh letih izhajanja še zelo strpna. Najbolj sporni so bili članki Jožeta Pučnika, čigar kritičnost je dosegla vrh v zapisu z naslovom O dilemah našega kmetijstva.V njem je novembra 1963 napadel kmetijsko politiko, ki je zaradi ideološke slepote skoraj uničila slovenskega kmeta. Povojni režim ni bil naklonjen kritičnosti mladih intelektualcev, ki so si upali podvomiti o njegovi vodilni vlogi. Že Mladinsko revijo, ki je izhajala od leta 1946, so ideologi v zadnjih letih izhajanja močno kritizirali. Leta 1951 jo je nadomestila revija Beseda; prvič so jo hoteli ukiniti že februarja naslednjega leta, poleg nje pa je izhajalo še nekaj kritičnih literarnih revij. Leta 1954 so partijski ideologi dosegli ukinitev mariborske revije Svit, po sklepu ideološke komisije in komisije za tisk Socialistične zveze delovnih ljudi pa je marca 1956 nehala izhajati koprska revija Bori. Aprila naslednjega leta so ukinili tudi revijo Beseda. Revija Perspektive in intelektualno vrenje zaradi njih sta poleg tega, da sta pomenila svež intelektualni preboj, ki ga partijska inteligenca ni zmogla, pomembno vplivala na demokratizacijo razmer v Sloveniji, saj je odziv javnosti v slovensko politično življenje vpeljal nov dejavnik – civilno družbo. To se je na Slovenskem zgodilo prvič po drugi svetovni vojni.
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov