Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Etnolog in slavist  Vilko Novak je pred 90 leti (1933) na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budimpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete – skoraj dve desetletji ga je tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinsko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je leta 1909 v Beltincih.

Otmar Klipšteter se je z novinarstvom seznanil med študijem in se mu nato tudi poklicno posvetil. Pisal je za časopis Ljudska pravica in pozneje za mariborski Večer, pri katerem je bil dve desetletji tudi zaposlen.  Zanimale so ga gospodarske teme, med drugim gradbeništvo, težave pri graditvi stanovanj in cestna problematika. Prav v tej navezi je leta 1969 nastal tudi znani zapis o aferi v zvezi z neuresničeno obljubo Zveznega izvršnega sveta, ki je sprejel odločitev, da ne bo financiral graditve avtocestnih odsekov Hoče–Levec in Postojna–Razdrto, pač pa bodo posojila namenjena cestam v drugih jugoslovanskih republikah.  Zapis, ki je nastal v navezi z lani umrlim časnikarjem Milanom Golobom, je bil ocenjen kot napad na jugoslovansko vlado in njenega tedanjega predsednika Mitjo Ribičiča. V sedemdesetih letih je bil med ustanovitelji tednika 7D. Ko je zaradi političnih pritiskov januarja 1980 moral zapustiti Večer, je novo službo za prihodnjih 22 let našel kot dopisnik pri ljubljanskem Dnevniku in Nedeljskem dnevniku.  *Posnetek   Časnikar Otmar Klipšteter - Fredi se je rodil pred 90 leti (1933) v Mariboru.

Leta 1945 sta 4. armada Jugoslovanske vojske in slovenski 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo tamkajšnja začasna uprava v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko. 

28. aprila 1964 je Izvršni komite Centralnega komiteja slovenskih komunistov sprejel sklep o ukinitvi revije Perspektive, do katere je bila oblast v prvih treh letih izhajanja še zelo strpna. Najbolj sporni so bili članki Jožeta Pučnika, čigar kritičnost je dosegla vrh v zapisu z naslovom O dilemah našega kmetijstva.V njem je novembra 1963 napadel kmetijsko politiko, ki je zaradi ideološke slepote skoraj uničila slovenskega kmeta. Povojni režim ni bil naklonjen kritičnosti mladih intelektualcev, ki so si upali podvomiti o njegovi vodilni vlogi. Že Mladinsko revijo, ki je izhajala od leta 1946, so ideologi v zadnjih letih izhajanja močno kritizirali. Leta 1951 jo je nadomestila revija Beseda; prvič so jo hoteli ukiniti že februarja naslednjega leta, poleg nje pa je izhajalo še nekaj kritičnih literarnih revij. Leta 1954 so partijski ideologi dosegli ukinitev mariborske revije Svit, po sklepu ideološke komisije in komisije za tisk Socialistične zveze delovnih ljudi pa je marca 1956 nehala izhajati koprska revija Bori. Aprila naslednjega leta so ukinili tudi revijo Beseda. Revija Perspektive in intelektualno vrenje zaradi njih sta poleg tega, da sta pomenila svež intelektualni preboj, ki ga partijska inteligenca ni zmogla, pomembno vplivala na  demokratizacijo razmer v Sloveniji, saj je odziv javnosti v slovensko politično življenje vpeljal nov dejavnik – civilno družbo. To se je na Slovenskem zgodilo prvič po drugi svetovni vojni.