Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja
Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje
Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ker je poznejši jezikoslovec Vatroslav Oblak kot dijak organiziral petje cesarske himne v slovenskem jeziku, je bil izključen iz celjske in vseh avstrijskih gimnazij, tako da je maturiral v Zagrebu. Pozneje je nadaljeval študij na avstrijskih univerzah in doktoriral iz jezikoslovja. Že z devetnajstimi leti je postal univerzitetni profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu. Med drugim je preučeval jezik slovenskih protestantov in na tem temelju obravnaval slovensko oblikoslovje, skladnjo in slovar. Njegovo delo na graški univerzi pomeni zametek slovenističnega jezikoslovja, monografija o zgodovini nominalne sklanjatve v slovenščini pa do današnjih dni ostaja eno osnovnih slovenističnih del. Jezikoslovec Vatroslav Oblak se je rodil leta 1864 v Celju.
Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, graditev pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili 1. novembra naslednje leto.
Skladatelj Rado Simoniti je bil izrazit melodik. Njegov kompozicijski stavek se pogosto opira na slovensko ljudsko občutje in folklorne prvine drugih južnoslovanskih narodov. Napisal je opero “Partizanka Ana” ter kakih šeststo mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških zborovskih skladb ter samospevov. Med temi so najbolj znani Talcem, Samo en cvet in Bosa pojdiva, med zborovskimi pa Le vkup, le vkup, uboga gmajna in Kaj ti je, deklica. *Posnetek Slišali smo odlomek pesmi »Preveč je sreče« Karla Destovnika Kajuha, ki jo je uglasbil Rado Simoniti pel je baritonist Marko Kobal. Med drugo svetovno vojno je v Črnomlju vodil prvo partizansko pihalno godbo, leta 1944 pa je blizu Barija v Italiji zbral in ustanovil Pevski zbor Srečka Kosovela. V letih od 1945 do 1978 je bil s presledki stalni dirigent ljubljanske Opere. Rado Simoniti se je rodil leta 1914 v Fojani pri Dobrovem v Brdih.
15. maj pa je dan slovenske vojske. Praznujemo ga v spomin na začetek usposabljanja prvih nabornikov, ki so na ta dan leta 1991 prispeli na služenje vojaškega roka v Teritorialno obrambo Republike Slovenije – v tedanji 510. učni center na Igu pri Ljubljani in 710. učni center v Pekrah pri Mariboru. Začetek usposabljanja nabornikov je bil eden izmed temeljnih pogojev za oblikovanje in razvoj Slovenske vojske. Pošiljanje slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v takratno Jugoslovansko ljudsko armado in s tem v druge republike nekdanje federacije je bilo problematično že nekaj časa pred slovensko osamosvojitvijo. Slovenska skupščina je tako že pred volitvami leta 1990 odločila, da slovenskih nabornikov ne bo več pošiljala na Kosovo, pozneje pa je svoje zahteve še zaostrila in zahtevala napotitev Slovencev na služenje vojaškega roka zgolj v enote 5. armadnega območja, na območje Slovenije in Hrvaške. Na novo oblikovani slovenski parlament je 7. marca 1991 razglasil moratorij na služenje slovenskih fantov v vrstah Jugoslovanske armade. Pred tem je kontingent slovenskih mladeničev sicer že dobil vpoklice na služenje vojaškega roka, zato so upravni organi glede na odločitev zakonodajnega telesa nabornike obvestili, da se jim na poziv ni treba odzvati. Teritorialna obramba je v skladu s temi odločitvami začela pospešeno razvijati svoj lastni koncept usposabljanja vojakov nabornikov.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja
Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje
Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ker je poznejši jezikoslovec Vatroslav Oblak kot dijak organiziral petje cesarske himne v slovenskem jeziku, je bil izključen iz celjske in vseh avstrijskih gimnazij, tako da je maturiral v Zagrebu. Pozneje je nadaljeval študij na avstrijskih univerzah in doktoriral iz jezikoslovja. Že z devetnajstimi leti je postal univerzitetni profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu. Med drugim je preučeval jezik slovenskih protestantov in na tem temelju obravnaval slovensko oblikoslovje, skladnjo in slovar. Njegovo delo na graški univerzi pomeni zametek slovenističnega jezikoslovja, monografija o zgodovini nominalne sklanjatve v slovenščini pa do današnjih dni ostaja eno osnovnih slovenističnih del. Jezikoslovec Vatroslav Oblak se je rodil leta 1864 v Celju.
Proti koncu 19. stoletja je cesarsko-kraljevi urad za pošto in trgovino na Dunaju ljubljanski občini potrdil lokacijo za novo poštno poslopje. Odločili so se za prostor na vogalu Prešernove (današnje Čopove) in Šelenburgove ulice (današnje Slovenske ceste). Načrte je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Setz, graditev pa so poverili ljubljanskemu stavbeniku Filipu Supančiču. Temeljni kamen so položili na današnji dan leta 1895, v novo poštno poslopje, ki posnema italijanski renesančni slog, s poštnimi emblemi na pročelju ter s kipi pismonoš in postiljonov na nadstreških, pa so se uslužbenci vselili 1. novembra naslednje leto.
Skladatelj Rado Simoniti je bil izrazit melodik. Njegov kompozicijski stavek se pogosto opira na slovensko ljudsko občutje in folklorne prvine drugih južnoslovanskih narodov. Napisal je opero “Partizanka Ana” ter kakih šeststo mešanih, moških, ženskih, mladinskih in otroških zborovskih skladb ter samospevov. Med temi so najbolj znani Talcem, Samo en cvet in Bosa pojdiva, med zborovskimi pa Le vkup, le vkup, uboga gmajna in Kaj ti je, deklica. *Posnetek Slišali smo odlomek pesmi »Preveč je sreče« Karla Destovnika Kajuha, ki jo je uglasbil Rado Simoniti pel je baritonist Marko Kobal. Med drugo svetovno vojno je v Črnomlju vodil prvo partizansko pihalno godbo, leta 1944 pa je blizu Barija v Italiji zbral in ustanovil Pevski zbor Srečka Kosovela. V letih od 1945 do 1978 je bil s presledki stalni dirigent ljubljanske Opere. Rado Simoniti se je rodil leta 1914 v Fojani pri Dobrovem v Brdih.
15. maj pa je dan slovenske vojske. Praznujemo ga v spomin na začetek usposabljanja prvih nabornikov, ki so na ta dan leta 1991 prispeli na služenje vojaškega roka v Teritorialno obrambo Republike Slovenije – v tedanji 510. učni center na Igu pri Ljubljani in 710. učni center v Pekrah pri Mariboru. Začetek usposabljanja nabornikov je bil eden izmed temeljnih pogojev za oblikovanje in razvoj Slovenske vojske. Pošiljanje slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v takratno Jugoslovansko ljudsko armado in s tem v druge republike nekdanje federacije je bilo problematično že nekaj časa pred slovensko osamosvojitvijo. Slovenska skupščina je tako že pred volitvami leta 1990 odločila, da slovenskih nabornikov ne bo več pošiljala na Kosovo, pozneje pa je svoje zahteve še zaostrila in zahtevala napotitev Slovencev na služenje vojaškega roka zgolj v enote 5. armadnega območja, na območje Slovenije in Hrvaške. Na novo oblikovani slovenski parlament je 7. marca 1991 razglasil moratorij na služenje slovenskih fantov v vrstah Jugoslovanske armade. Pred tem je kontingent slovenskih mladeničev sicer že dobil vpoklice na služenje vojaškega roka, zato so upravni organi glede na odločitev zakonodajnega telesa nabornike obvestili, da se jim na poziv ni treba odzvati. Teritorialna obramba je v skladu s temi odločitvami začela pospešeno razvijati svoj lastni koncept usposabljanja vojakov nabornikov.
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov